Piše: Vida Kocjan
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je po pregledu izvrševanja državnega proračuna ugotovilo, da jim do konca leta primanjkuje približno 133 milijonov evrov. Že ob primopredaji sta nekdanja ministra dr. Vinko Logaj in dr. Igor Papič korektno opozorila, da v proračunu ni dovolj sredstev za plače učiteljev oziroma za visokošolsko dejavnost v decembru. »Stanje je alarmantno. To niso sredstva za nove projekte ali dodatne ambicije ministrstva. Ugotovljeni primanjkljaj je resen in zaskrbljujoč,« je ob tem poudaril minister dr. Borut Rončević.
Ob tem je minister dodal: »Zavedamo se, da morajo biti zakonske obveznosti izplačane, zato bo zagotavljanje teh sredstev predmet usklajevanja z ministrstvom za finance. Naše ministrstvo si namreč ne želi, da bi se ustavljali investicijski projekti, še manj, da bi posegali v sredstva, ki jih namenjamo za sofinanciranje občinskih investicij. Vsa neporabljena sredstva na postavkah pa bomo ob koncu leta prerazporedili za pokrivanje zakonskih obveznosti.«
Primanjkljaj po sektorjih
Največji del primanjkljaja je na področju osnovnih in srednjih šol, kjer primanjkuje 111,6 milijona evrov.
Na področju visokega šolstva primanjkljaj znaša 21,3 milijona evrov, od tega: 20 milijonov evrov za zakonske obveznosti financiranja visokega šolstva in 1,3 milijona evrov za raziskovalno infrastrukturo FAIR. Pri tem gre za slovenski denarni prispevek k mednarodni raziskovalni infrastrukturi FAIR (Facility for Antiproton and Ion Research) v Darmstadtu. Slovenija je ustanovna partnerica (z deležem okoli 1 do 1,2 odstotka) in ima pogodbene obveznosti za financiranje. Če sredstva ne bi bila zagotovljena, bi to lahko vplivalo na izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.
Na ugotovitve ministrstva se je nato javno odzval dr. Vinko Logaj, nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje ter zdajšnji poslanec iz vrst Svobode. Dejal je, da po njegovem mnenju stanje ni alarmantno in da je podobno kot v preteklih letih oziroma kot ob predaji poslov vladi Roberta Goloba (leta 2022, op. a.). Dodal je, da so se stroški letos sicer povečali, a je vlada Roberta Goloba maja s prerazporeditvijo sredstev že zagotovila denar za izplačilo prejemkov zaposlenih na področju izobraževanja. Priznal pa je, da »je še vedno razlika med načrtovanimi in razpoložljivimi odhodki«, in dodal, da smo na sredini koledarskega leta in da se proračuni proti koncu leta običajno urejajo s prerazporeditvami.
Dr. Igor Papič, v prejšnji vladi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije (prav tako Svoboda), se na ugotovitve ministrstva o 133-milijonskem primanjkljaju ni javno odzval. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ki ga zdaj vodi dr. Borut Rončević, je namreč po sklepu nove vlade Janeza Janše združeno v eno.
Na izjave Logaja, da stanje ni alarmantno, ki so jih nemudoma začeli povzemati nekateri blizu Svobodi in tranzicijski levici, se je nato odzval dr. Rončević in sporočil: »Dr. Vinko Logaj je ob primopredaji korektno povedal, da v proračunu ni dovolj denarja za plače učiteljev v decembru. Dr. Igor Papič je ob primopredaji korektno povedal, da v proračunu ni dovolj denarja za visokošolsko dejavnost za mesec december. V članku je dr. Logaj tudi sam priznal, da ‘je še vedno razlika med načrtovanimi in razpoložljivimi odhodki’. Kreativne interpretacije financ tega ne morejo zakriti.«
Z ministrstva pa so tudi sporočili, da so pregledali vse možnosti notranjih prerazporeditev in racionalizacije znotraj svojega finančnega načrta. Dodali so: »Z notranjimi prerazporeditvami je ministrstvo zagotovilo približno 20 milijonov evrov za pokritje najnujnejših potreb. Kljub temu ostaja odprt primanjkljaj v višini približno 113 milijonov evrov, ki ga z obstoječimi proračunskimi sredstvi ni več mogoče pokriti.«
Razlogi za primanjkljaj
Na podlagi navedenih podatkov smo ministrstvo zaprosili za več podrobnosti. Na vprašanje, kaj točno je razlog za primanjkljaj, so nam odgovorili: »Pri pripravi Predloga sprememb proračuna RS za leto 2026 in Predloga proračuna RS za leto 2027 smo upoštevali Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Republike Slovenije 2025–2028 ter Pomladansko napoved gospodarskih gibanj 2025 (UMAR). Na tej podlagi je vlada nato sprejela zavezujoč razrez proračunskih izdatkov po proračunskih uporabnikih in nadskupinah tipov postavk (limiti). Razrez integralnih sredstev, sprejet na Vladi RS za MVI (Logaj) in MVZI (Papič), ni sledil rasti zakonskih obveznosti na področju izobraževanja, znanosti in inovacij.«
Tako v finančnem načrtu MVI (Logaj) kot MVZI (Papič) se glavnina sredstev namenja za zakonske obveznosti (stroške dela), zato ministrstvi nista imeli manevrskega prostora za znižanje. Že po oddaji proračuna v obravnavo v državni zbor je slednji sprejel zakon, s katerim so se izdatki za državni proračun še povečali. S 1. januarjem 2026 je prišlo do visokega dviga minimalne plače, kar je izdatke še povečalo (vpliv na stroške plač, višino regresa za letni dopust in zimski regres). Poleg tega je bila nekoliko višja od načrtovane tudi uskladitev plačne lestvice s 1. aprilom 2026.
Največja odstopanja
Na vprašanje, na katerih postavkah so bila ugotovljena največja odstopanja, so nam z ministrstva pod vodstvom dr. Rončevića odgovorili: »Odstopanja so na postavkah, na katerih se načrtujejo stroški dela, oziroma na postavkah, na katerih se načrtujejo sredstva za financiranje dejavnosti.«
Kaj pa anomalije?
Na vprašanje, kakšne anomalije so ugotovili pri pregledu, so odgovorili: »Anomalija je, da pretekla vlada v razrezih proračunskih izdatkov ni upoštevala dejanske rasti zakonskih obveznosti, na katere sta v času priprave proračuna oba resorja, tako MVI (Logaj) kot MVZI (Papič) ves čas opozarjala.«
Slabo črpanje evropskih sredstev
Zanimalo nas je še, kako je bilo v času prejšnjih dveh ministrstev, zdaj združenih v eno, s črpanjem evropskih sredstev. To je namreč problematika, ki je skrb zbujajoča za celotno državo. Pojasnili so, da je na MVZI (Papič) v letu 2025 ostalo v proračunu (nepočrpano) 4.725.666,24 evra EU-sredstev, na MVI (Logaj) pa 1.595.950 evrov EU-sredstev. Za leto 2026 pa je veljavni proračun MVZI (Papič) 38,7 milijona evrov (EU-del); trenutna realizacija je zgolj 1,47 milijona evrov (le 4-odstotna).
Za MVI (Logaj) je bil veljavni proračun 15,8 milijona evrov (EU-del); realizacija pa je bila 2,66 milijona evrov ali 17-odstotna.
Pojasnilo MVZI (Papič) je bilo, da je bil tako nizek odstotek realizacije posledica načrtovanega veljavnega proračuna za potrebe EuroHPC, sredstva pa bodo prerazporejena na ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj (MLSKRR). Dodali so, da je v informacijskem sistemu eMA2 v obravnavi precej zahtevkov za izplačilo, in sicer v skupni višini 5,5 milijona evrov, pri katerih realizacijo pričakujejo v kratkem. Dodatni razlog za nižjo realizacijo v prvi polovici leta je tudi investicijski cikel, saj pričakujejo večja izplačila v okviru investicijskih projektov (projekt DUBT, Laboratorij za biorafinacijo biomase, INNOVUM – Center odličnosti za fotoniko ter Center za tehnologije genske in celične terapije – CTGCT) šele v drugi polovici leta. V drugi polovici leta bodo tudi prva izplačila na podlagi pogodb, ki jih je sklenila Javna agencija za znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti (ARIS) z upravičenci (TRL 3-6, Raziskovalci na začetku kariere in Nadgradnja aplikativnih projektov).
Zdaj že nekdanje ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), ki ga je vodil Vinko Logaj, pa je po navedbah zdajšnjega združenega ministrstva pojasnilo: »Nizka realizacija v delu MVI je posledica poračunavanja predplačil, izplačanih v letu 2025 upravičencem, ki so praviloma javni zavodi brez lastnih sredstev. Gre za tekočo prakso načina izplačevanja proračunskih sredstev.«
Denar za nevladne organizacije in zasebne šole
Zaprosili smo tudi za podatke o financiranju nevladnih organizacij. Iz posredovanih podatkov je razvidno, da je bilo v letu 2023 za te namene namenjeno približno 32,8 milijona evrov. Leta 2024 je ta znesek znašal približno 34,5 milijona evrov, leta 2025 pa skoraj 39 milijonov evrov. V obdobju 2022–2026, v času vlade Roberta Goloba, so se sredstva za zasebne šole in zavode močno povečala.
Financiranje Waldorfske šole Ljubljana se je s 4 milijonov evrov leta 2022 zvišalo na 7,75 milijona leta 2026 (+94 odstotkov). Sredstva za Inštitut Montessori so se povečala z 864.000 na 2,05 milijona evrov (+138 odstotkov). Inštitut Lila je »zrasel« za +136 odstotkov, Erudio za +101 odstotek. Za primerjavo: sredstva za Zavod sv. Stanislava so se povečala za 74 odstotkov, za Zavod sv. Frančiška Saleškega pa za 69 odstotkov.
Šport in novi prejemniki, tudi enkratni
Športne zveze so do leta 2022 večinoma rasle ali bile stabilne, nato pa skoraj izginile iz podatkov MIZM. Res pa je, da je šport tega leta z reorganizacijo vlade prešel na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki ga je vodil Matjaž Han.
Med novimi oziroma hitro rastočimi prejemniki izstopata Svobodna šola Kurešček (od 244 tisoč leta 2022 na 645 tisoč leta 2026, +164 odstotkov) in Fundacija CTNNB1, ki je leta 2024 prejela enkratni znesek v višini 1 milijona evrov. Mladinski svet Slovenije in Zavod Nefiks imata v obdobju 2023–2026 majhne, a kontinuirane zneske.
Za konec
Na ministrstvu so zapisali, da kljub notranjim prerazporeditvam ostaja odprt primanjkljaj v višini približno 113 milijonov evrov, ki ga z obstoječimi proračunskimi sredstvi ni več mogoče pokriti. Na podlagi tega smo ministrstvo vprašali, kaj to pomeni, kakšne ukrepe načrtujejo ter kako bo to vplivalo na investicije, programe in zaposlene. Odgovorili so nam: »Zavedamo se, da morajo biti zakonske obveznosti izplačane, zato bo zagotavljanje teh sredstev predmet usklajevanja z ministrstvom za finance. Naše ministrstvo si namreč ne želi, da bi se ustavljali investicijski projekti, še manj, da bi posegali v sredstva, ki jih namenjamo za sofinanciranje občinskih investicij. Vsa neporabljena sredstva na postavkah pa bomo ob koncu leta prerazporedili za pokrivanje zakonskih obveznosti.«
Ugotovljeni primanjkljaj glede na področja:
- Osnovne in srednje šole: 111,6 milijona evrov
- Visoko šolstvo: 21,3 milijona evrov, od tega:
- 20 milijonov evrov za zakonske obveznosti financiranja visokega šolstva,
- 1,3 milijona evrov za raziskovalno infrastrukturo FAIR.
Minister dr. Borut Rončević: »Stanje je alarmantno. To niso sredstva za nove projekte ali dodatne ambicije ministrstva. Ugotovljeni primanjkljaj je resen in zaskrbljujoč.«
Opomba: članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji 13. avgusta 2026.
