Piše: C. R.
Nekdanji okoljski minister Andrej Vizjak je pred preiskovalno komisijo DZ opozoril na nepravilnosti, ki spremljajo projekt kanala C0 v Ljubljani. Prepričan je, da bi bila nujna presoja vplivov, drobljenje projekta pa da izrecno prepovedujejo evropske direktive. Izpostavil je, da so bili upoštevani predvsem ekonomski, ne pa tudi okoljski kriteriji.
“Gre za en tipičen projekt, ki je bil izsiljen in pravzaprav lahko vodi v okoljsko katastrofo,” je dejal Vizjak, ki je ministrstvo za okolje in prostor vodil med letoma 2020 in 2022 v času tretje vlade Janeza Janše. Spomnil je, da je kanal C0 del širšega projekta urejanja odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, v katerega sta vključeni tudi občini Medvode in Vodice, za projekt pa je Slovenija prejela tudi evropska sredstva. Podlaga za pridobitev evropskih sredstev je bila po Vizjakovih pojasnilih študija iz leta 2016, v kateri so analizirali več različic, ne samo različice, ki vključuje kanal C0.
“Zanimivo, da je bila na koncu izbrana različica, imenovana centralizirano čiščenje, investicijsko gledano najdražja. Druge variante so bile investicijsko gledano vse cenejše, pri čemer govorimo o razponu okoli 10 milijonov evrov,” je izpostavil.
Različica s kanalom C0 je bila po njegovih pojasnilih ekonomsko najbolj sprejemljiva, ker gre samo za eno čistilno napravo, to je centralno čistilno napravo Ljubljana, ni pa treba vzdrževati oz. upravljati drugih čistilnih naprav, ki so jih predvidevale ostale različice. Te so vsebovale načrte za gradnjo čistilnih naprav bližje kanalizacijskim sistemom oziroma virom onesnaževanja, so pa bile zaradi upravljanja in vzdrževanja prepoznane kot ekonomsko manj ugodne.
“Menim, da je bilo to malo prirejeno in izsiljeno, da je prišlo na nek način do odvisnosti občin Medvode in Vodice do tega, da bodo očistile svojo odpadno vodo na centralni čistilni napravi Ljubljana,” je dejal Vizjak.
Kriteriji za izbor različice so bili po njegovih besedah samo ekonomski. “Ni bilo nobenih okoljskih kriterijev in to je zelo slabo. Ne govorim na pamet, kar zdaj tukaj govorim, to je pokazala notranja revizija, ki je bila opravljena na mojo zahtevo leta 2021,” je dejal. Kot takratnemu okoljskemu ministru se mu najpomembnejša kršitev tako zdi, da pri projektu okoljski vidiki sploh niso bili upoštevani, niti presojeni.
“Veliko se je takrat tudi naredilo na tem, da se je projekt razbil na celo kopico podprojektov, kar je v nasprotju z evropsko zakonodajo in tudi slovensko zakonodajo,” je opozoril. Namreč prepovedano je projekte razbijati na manjše projekte zato, da niso kot celota deležni presoje vplivov na okolje oziroma kumulativnih vplivov celotnega projekta. To je izrecno prepovedano s strani direktiv evropske komisije,” je bil jasen.
Začuden je tudi nad ravnanjem Agencije RS za okolje (Arso) in Zavoda za varstvo narave. Ocenjuje, da je Arso nasedel argumentom, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, “kar je za mene nepojmljivo, kajti v drugih primerih je ravnal bistveno bolj rigorozno”.
Med drugim je izpostavil tudi, da gre kanal C0 čez območje Nature 2000, pri čemer zakon izrecno določa, da je za projekte, ki gredo čez varovana območja Nature 2000, potrebna presoja vplivov na okolje. “Jaz mislim, da bi bilo treba vprašati tudi odgovorne na Zavodu za varstvo narave, ki pri številnih projektih, ki so bistveno manj problematični z vidika narave, dlakocepijo, da glava boli, tu so pa spustili zadevo skozi, brez da bi se s tem resno ukvarjali,” je dejal.
Danes bi moral pred komisijo pričati tudi nekdanji okoljski minister Uroš Brežan, ki je na čelo ministrstva prišel z nastopom vlade Roberta Goloba – mandat je sicer zaključil predčasno -, a se je opravičil zaradi bolezni.
