Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“Strpnost in pripravljenost na sodelovanje pri iskanju skupnih rešitev sta vrlini, ki ju je treba v družbenem prostoru spodbujati, k čemur ob tej priložnosti pozivam tudi novinarja Valenčiča,” je v odgovor novinarju zapisal generalni direktor Policije dr. Anton Olaj in poudaril, da se na podlagi občasnega branja vsebin kogar koli na Twitterju ne more narediti nikakršnih objektivnih zaključkov. Novinar in podpornik palestinskega terorizma Erik Valenčič je namreč v Dnevniku napadel Olaja, češ da se spreneveda, ko je ta v odgovoru Milošu Šoncu navedel, da ni res, da ne obsoja nacizma. To je argumentiral z razlago, da podpira resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je parlament EU leta 2009 obsodil vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. Po Valenčičevem mnenju pa je to samo cenena floskula.
“Avtor v prispevku relativizira mojo podporo obsodbi vseh zločinov zoper človečnost, ki izhaja iz resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu evropskega parlamenta, nato pa v nadaljevanju neskladno s kodeksom novinarske etike zastavlja kapciozna vprašanja, obrekuje in ob tem namiguje na simpatizerstvo gibanju za obnovo ene od totalitarnih ideologij,” se je na pisanje novinarja Erika Valenčiča odzval generalni direktor Policije dr. Anton Olaj, ki je zaradi objektivnosti informiranja v luči zastavljenih vprašanj podal nekaj pojasnil. Na vprašanje, zakaj je na Twitterju sledil neonacističnima skupinama rumeni jopiči in narodni blok, je odgovoril, da na družabnem omrežju bere izražena mnenja mnogih. “Gre za prakticiranje ustavne pravice svobode izražanja, ki vsakomur med drugim omogoča svobodno zbiranje in sprejemanje vesti in mnenj, tudi takih, s katerimi se morda ne strinjamo,” je zapisal in poudaril, da neutemeljeno pavšalno obsojanje sledenju nekomu na Twitterju kaže tako na nestrpnost do drugače mislečih kot na nesprejemanje demokratičnih standardov.
Zakaj menite, da so petkove protivladne demonstracije dejansko protest proti demokraciji in slovenstvu, je generalnega direktorja še vprašal Valenčič. Olaj je odgovoril, da česa podobnega nikoli ni izjavil in da je to izmišljotina, trditev, zavita v vprašanje, pa se mu zdi nekorektna tako do njega kot do bralcev. “To tudi ni skladno z določbami kodeksa novinarske etike, kateremu so novinarji etično zavezani,” je še poudaril Olaj. Poleg tega je odgovoril, da nikoli ni širil tez, kot mu je očital Valenčič, ki ga je vprašal, če se zaveda, da je teza o protidemokratičnih in protislovenskih protestih v sozvočju s stališči rumenih jopičev. Tudi v tem primeru je to čista izmišljotina. Novinarja je zanimala tudi teza o raznarodovanju Slovenije. Po Valenčičevih besedah naj bi bila ta Olajeva teza skladna z neonacistično teorijo zarote “velike zamenjave”, po kateri naj bi si evropske liberalne elite prizadevale za zamenjavo belih Evropejcev s temnopoltimi tujci in drugimi kulturami. Olaj je svoje razmišljanje o raznarodovanju pojasnil v članku z naslovom “Slepost apologetov imigracij ali zgolj konformizem in dekadentnost slovenske politike”, generalnemu direktorju pa se zdi nekorektno, da skuša Valenčič to vsebino povezati z neko teorijo o zamenjavi belih Evropejcev. V članku namreč ni obravnaval prav nič od tega.
Olaj zavrača Valenčičevo sovražno pisanje
“Zakaj čutite potrebo, da se morate javno strinjati z norveškim neonacističnim teroristom Andersom Breivikom,” je bil še del Valenčičevega vprašanja. Olaj je odgovoril, da nikjer ni zapisal ali izjavil, da se strinja s katerim koli teroristom. Poudaril je, da je prav, da na današnji stopnji razvoja vsi obsojamo sleherno teroristično dejanje ne glede na izvor ali motive posameznih teroristov ali političnih gibanj, ki uporabljajo zločinsko nasilje kot sredstvo za dosego političnih ciljev. “Jaz to odločno obsojam,” je še enkrat poudaril, v sklepnem delu pa med drugim zapisal: “G. Valenčič nato v zaključnem delu prispevka kot conclusio navaja še ‘lastna prepričanja’, za katera menim, da so neobjektivna in posledično zmotna. Pri tem me poskuša negativno etiketirati kot nekakšnega podpornika neke zločinske ideologije, čeprav sem se že v izhodišču jasno izrekel, da jih s podporo resolucije evropskega parlamenta obsojam. Takšno sovražno pisanje Valenčiča zavračam, ker ne prispeva k strpnejšemu diskurzu o pomembnih temah v družbi.”
Odgovor na prispevek g. Valenčiča, objavljenega v časniku @Dnevnik_si https://t.co/Q4crsBPe8K pic.twitter.com/QvT4SemSNV
— dr. Anton Olaj (@dr_Olaj) August 16, 2021
“Ni nama treba diskutirati o neonacizmu kot takšnem. Moje osebno prepričanje je, da podpirate konkretno slovenske neonaciste. To ste (ponavljam – v mojih očeh) dokazali s tem, ko ste sankcionirali policiste, ker so 25. junija odstranili pripadnike rumenih jopičev s Prešernovega trga. Vi trdite, da ste odredili nadzor nad policisti, ker je bil v javnosti izražen dvom o ukrepanju policije”. Kje? A v Demokraciji in na Nova24TV? Dajte, no. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je v letošnjem tajnem poročilu o delu in finančnem poslovanju ugotovila, da sta se neonacistični skupini Blood&Honour Slovenia in Narodni blok organizirali v rumene jopiče kot protiutež petkovim protestom. Že od samega začetka ti neonacisti provocirajo z jasnim namenom, ta pa je, zanetiti nasilje – tako kot so ga že 30. novembra 2012 na vseslovenski vstaji na Trgu republike v Ljubljani,” je v Dnevniku Olaju zapisal Valenčič. Njegovo temeljno prepričanje je namreč, da želi Olaj s sankcioniranjem policistov vnesti strah v njihove vrste, da naslednjič proti neonacistom ne bodo odločno ukrepali. Kar je seveda popolna neumnost – dogajanje na antiproslavi, ki je potekala na Prešernovem trgu ob 30. obletnici osamosvojitve, je bilo jasno razvidno na številnih posnetkih. Valenčič in njemu podobni lahko še tisočkrat ponovijo svojo verzijo, pa resnica zato ne bo prav nič drugačna. Dejstvo je, da so rumene jopiče policisti obravnavali drugače od protestnikov Jaše Jenulla, čeprav za takšno ravnanje niso imeli nobenega pravega razloga. Tudi policisti morajo udejanjati temeljne demokratične ustavne postulate – kot so enakost pred zakonom, svoboda izražanja, gibanja, zbiranja itd. To so namreč človekove pravice in temeljne svoboščine, ki se na podlagi 15. člena Ustave uresničujejo neposredno. “Policija pri tem ne sme in ne more imeti arbitrarne vloge,” je zaključil generalni direktor Policije.
