Piše: Kavarna Hayek
Mogoče se spomnite prizora iz lokala za hitro hrano v filmu Prosti pad. Tistega dne William Foster (Michael Douglas) ´nataknjen´, češ da je burger na reklamni fotografiji drugačen od burgerja, ki ga je dobil na krožnik. Najbrž ste tudi sami že doživeli, da je burger (ali pa kaj drugega) v reklami nekaj povsem drugega, kar vam je bilo ponujeno. Temu se v postmodernističnem novoreku pravi – dezinformacija. Ampak zaradi nje se danes skoraj nihče ne razburja. Potrošnik ve, da mu oglaševalec ponuja dezinformacijo; oglaševalec ve, da potrošnik to ve, a se ne bo pritožil; potrošniške organizacije se s takimi ´malenkostmi´ ne ukvarjajo.
No, beseda »dezinformacija« je tudi najpogostejša beseda bruseljskega akta o digitalnih storitvah (DSA), na podlagi katerega v Sloveniji nastaja Zakon o izvajanju uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev. Težava je, da sploh ni nikjer opredeljeno, kaj naj bi dezinformacije bile. A prepričani ste lahko, da reklamna slika slastnega in hrustljavega burgerja (ki se v lokalu čudežno spremeni v potlačen kruh z mesom in gnilobnim listom solate) ni bila mišljena kot dezinformacija, ampak so mišljena politična in ideološka stališča in mnenja, ki odstopajo od usmeritve Evropske unije (EU) in aktualnih nacionalnih vlad. In birokracija Evropske unije je danes usmerjena v vrednote liberalne demokracije, kar pomeni, da utegne biti vsako konservativno stališče označeno kot dezinformacija.
Že kar malo sem utrujen od opozarjanja, da DSA pomeni neposreden udarec svobodi govora (in svobodi nasploh), a slovenski zakon prinaša še nekaj bolj zlohotnejšega – digitalno ovaduštvo. V Evropi že poznamo primere spletne policije (Londonska metropolitanska policija), ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh pa želi, da bi Agencija za telekomunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) kot pooblaščeni organ za izvajanje zakona vzpostavila omrežje »preverjenih raziskovalcev in zaupanja vrednih prijaviteljev«, ki bi očitno krožili po spletu in oprezali za dezinformacijami oziroma, kot je zapisano, »nezakonitimi vsebinami«. Tole pa že spominja na čase totalitarnih režimov, ko je politična policija (Udba) prek mreže ovaduhov oprezala za ideološkimi ravnanji, dejanji in mnenji državljanov. AKOS bo torej prevzel vlogo Udbe, »preverjeni raziskovalci in zaupanja vredni prijavitelji« pa vlogo mreže Udbovskih ovaduhov. AKOS ima že izkušnje »vrhovnega …
Nadaljevanje si lahko preberete TUKAJ.
