Piše: Metod Berlec
Če smo bili v začetku prvega predsedovanja Slovenije Evropski uniji januarja 2008 soočeni s t. i. washingtonsko depešo, smo tokrat, pred drugim predsedovanjem Slovenije EU, soočeni s t. i. non-paperjem, ki ga je slovenska levica izkoristila za blatenje Slovenije v tujini.
Spomnimo. Časnik Dnevnik je 25. januarja 2008 objavil članek z naslovom »Fried: Slovenija naj prva prizna Kosovo«, in sicer z vsebino diplomatske depeše glede pogovorov med diplomati Slovenije in ZDA, javnosti znane kot washingtonske depeše. Konkretno je depeša vsebovala poročilo o predbožičnih konzultacijah slovenskega diplomata Mitje Drobniča v Washingtonu, o ameriških stališčih do Rusije, Kosova generalnem sekretarju OZN Ban Ki Munu; glavna poanta pa je bila, naj Slovenija po možnosti prva prizna neodvisnost Republike Kosovo. Depešo sta vzporedno objavila beograjska Politika in ljubljanski Dnevnik. V Beogradu so zato besni Srbi razdejali slovensko veleposlaništvo, dominantni slovenski mediji pa so to izkoristili za dokazovanje, da slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše slepo uboga Američane. Podpisnik depeše veleposlanik Samuel Žbogar in avtor teksta Mitja Drobnič (takrat politični direktor zunanjega ministrstva) pa nista poskrbela za ustrezno tajnost depeše, ki je tako prišla v medije z namenom, da škoduje Sloveniji pred predsedovanjem EU. Ali kot se je pred dnevi spominjal takratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v kolumni za Nova24TV.si, sta bila oba za svojo malomarnost oziroma »budnost« »nagrajena z odličnimi evropskimi službami, generalni sekretar MZZ in pisec teh vrstic pa sva morala, ker sva si prizadevala odkriti, kdo je povzročil diplomatsko nesrečo, bivši novinarki in informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar plačati kazen, ki je znašala eno mesečno plačo«. No, ob tem je obstajal sum, da je depešo Dnevniku oziroma Igorju Mekini, Meti Roglič in Svetlani Vasović Mekina, ki je pisala za beograjsko Politiko, posredoval veleposlanik Marjan Šetinc, ki je bil takrat tudi član Liberalne akademije in član sindikata slovenskih diplomatov. Sam je sicer to odločno zanikal.
Celoten članek lahko preberete v novi Demokraciji!
