Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Vsi v naši državi le niso v takšnem zanosu plesa, kot nas želijo morda prepričati vladajoči. Še posebej ne podjetja, ki so nezadovoljna nad cenami elektrike za prihajajoče leto. Na predsednika vlade Roberta Goloba so se namreč s pismom obrnile delodajalske organizacije in izrazile svoje nestrinjanje nad modelom pomoči za energente (zlasti električno energijo, pa tudi za zemeljski plin in tehnološko paro) podjetjem, kot izhaja iz Predloga zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize.
Kot kaže ni prvič, da se Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije obračajo na Goloba v zvezi z aktualno problematiko za podjetja, ki izhaja iz visokih cen električne energije.
Ne podpirajo vladnega modela pomoči za energente
Delodajalske organizacije so na podlagi opravljenih razprav v zadnjih mesecih in pozivov podjetij oblikovale že vrsto predlogov za reševanje in ohranitev nujno potrebne gospodarske aktivnosti, zagotavljanje konkurenčnosti in delovnih mest v gospodarstvu, kar je ključnega pomena tudi za prihodnost naše države. “Kot izhaja iz razprave na zadnji seji Ekonomsko-socialnega sveta, ki je potekala dne 2. decembra 2022, vse delodajalske organizacije sporočamo naše skupno stališče, da modela pomoči za energente (zlasti električno energijo in tudi za zemeljski plin in tehnološko paro) podjetjem, kot izhaja iz predstavljenega Predloga zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize na seji ESS (v nadaljevanju: Predlog zakona), ne podpiramo,” so organizacije poudarile v pismu premierju.
Vir: GZS
Višje cene bodo vplivale na znižanje konkurenčnosti slovenskih podjetij
Po njihovih besedah uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce, ki je bila sprejeta 29. 11. in začela veljati 30. 11. žal ni dosegla svojega namena. Cene električne energije, ki jo dobavitelji ponujajo poslovnim odjemalcem, so namreč še vedno bistveno višje, kot je bilo kalkulirano v modelih, ki so tvorili osnovo za oblikovanje vrst pomoči. “Hkrati so tudi višje, kot jih dosegajo oziroma po katerih zaklepajo pogodbe konkurenti v tujini. Tistim podjetjem, ki imajo že opravljene delne zakupe oziroma imajo krovne pogodbe, pa ponudniki ponudbe po uredbi ne želijo posredovati,” še dodajajo kritično.
V pismu so podali predlog, da se Predlog zakona spremeni na način, da bo malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji omogočena pomoč v skladu s toolboxom, ki ga je Evropska komisija določila v začetka oktobra in kjer je postavila cenovno zavoro (Preisbremse) do 180 evrov/MWh. “Za energetsko intenzivna podjetja, ki zaradi visokih vstopnih kriterijev posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja ter posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih, kot sta navedeni v Predlogu zakona, ne bodo mogla koristiti, pa naj se omogoči posebna pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti po 67. a členu začasnega okvira. To pomoč naj vlada čim prej priglasi pri Evropski komisiji,” poudarjajo in dodajajo, da bo priglasitev zaradi pričakovanih težkih pogajanj z Evropsko komisijo zahtevala angažma najvišjega vrha slovenske vlade.
V samem zaključku pisma so izrazili pričakovanje, da bo premier usklajeni predlog gospodarstva skrbno preučil in ga upošteval pri končnem oblikovanju zakonodaje. Pismo pa so v vednost posredovali ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažu Hanu, ministru za finance Klemnu Boštjančiču in ministru za infrastrukturo Bojanu Kumru. To, da gospodarstvo ni zadovoljno, seveda ne čudi, prejšnji teden se je namreč kritično oglasila Vesna Nahtigal iz GZS, ki je izrazila veliko skrb nad tem, kako bomo preživeli. “Neko podjetje mi je reklo, da ima ceno z vključeno pomočjo 260 evrov, hrvaški konkurent pa 110 evrov na MWh, in me vprašalo, kako naj bo konkurenčno”. V Trgovinski zbornici Slovenije so v luči povišanja cen, ki je več ko 400-odstotno, opozorili na težave z likvidnostjo srednjih in velikih podjetij. Na začetku prihajajočega tedna je pričakovati, da bo oblikovan interventni zakon s shemo subvencij za podjetja. Vprašanje je, ali bodo vladajoči vendarle prisluhnili gospodarstvu, saj so konec koncev delovna mesta in konkurenčnost v gospodarstvu ključnega pomena za prihodnost naše države.
