Piše: Petra Janša
Evropski parlament je leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu pozval k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki naj bi ga zaznamovali dostojanstveno in nepristransko.
Za dan tega spomina je izbral dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt o nenapadanju, temu pa je sledil začetek druge svetovne vojne. Pakt je propadel dve leti pozneje, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, slednja je nato odigrala odločilno vlogo pri porazu nacistov.
Sporočilo iz EU
Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkunnen ter komisar za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov Michael McGrath sta sporočila, da na vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov »praznujemo vztrajno prizadevanje Evropejcev za svobodo in demokracijo skozi zgodovino«. EU je s tem dnevom po njunih besedah počastila zgodbo tistih, ki so se »uprli tiraniji, zahtevali pravico in si prizadevali za pravičnejšo, enakopravnejšo in svobodnejšo Evropo«. Evropska komisarja sta ob tem opozorila, da so »svoboda, demokracija, pravna država in temeljne pravice težko prislužene vrednote«, ki jih je treba zavarovati. V Sloveniji dan spomina z različnimi dogodki zaznamujemo od leta 2012.
Položili so vence
Delegacija Študijskega centra za narodno spravo (SCNR), Vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana je dan pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov položila vence na treh pomenljivih lokacijah. K tabli v spomin na vse slovenske žrtve totalitarizmov, ki je postavljena ob ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani, sta ga položila direktor SCNR dr. Tomaž Ivešić in vodja politično-ekonomskega oddelka ameriškega veleposlaništva Paul Estrada, ob nekdanjih zaporniških celicah tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 ter k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani pa sta venca položila dr. Ivešić in njegov namestnik dr. Matic Batič. Ob tem so opozorili, da mir ni samoumeven. Pravnik Matej Avbelj, ki se je tudi udeležil polaganja vencev, je v izjavi za STA poudaril, da si je treba za demokracijo, vladavino prava in obstoj človekovih pravic prizadevati, da se totalitarizmi ne bodo ponovili.
Nadškof Stanislav Zore: Verniki morajo ostati varuhi spomina
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je ob tem dnevu daroval mašo, pa je v pridigi izpostavil pomen spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov in miru. »Povsod, kjer so totalitarizmi in avtokratski režimi hoteli uveljaviti svojo podobo sveta in svojo ureditev družbe, je začela žeti smrt in so začele rasti gomile mrtvih,« je dejal v pridigi. »S totalitarnimi režimi 20. stoletja sta pohlep in zavist oblikovala nov način doseganja ciljev za vsako ceno. Razvila sta industrijo ubijanja in morjenja, razvila sta industrijo smrti. Odstranjevanje nasprotnikov – pravih in namišljenih – je postalo logistično vprašanje, logistični problem. Nobenih moralnih ozirov več. Nobenega pogleda v prestrašene in objokane oči, v onemogle obraze in shirana telesa,« je še opomnil. Ob tem pa poudaril, da morajo verniki ostati varuhi spomina. V pridigi je spomnil tudi na konflikte v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in na ostalih žariščih nasilja, ki so odmaknjena od pozornosti medijske javnosti. Pridružil se je pozivu papeža Leona, ki je ob tem dnevu prosil za mir in pravičnost.
Dr. Katarina Kompan Erzar: Travme odpirajo prostor za rast
Maši je sledila slavnostna akademija z govorom psihologinje, psihoterapevtke in profesorice dr. Katarine Kompan Erzar. »Zgodba o narodni spravi in odpuščanju je vedno najprej zgodba o svobodi duha družine, ki ji je bilo vzeto vse – ljubljeni, dom, domovina, velikokrat tudi grob,« je spomnila. V središče svojega premisleka pa je postavila zgodbe tistih, ki so zaradi totalitarizmov doživeli in preživeli krivice. Pogosto se namreč zdi, da jim ostajajo le jeza, strah, bolečina, žalost in nemoč. A to ni prava podoba, zgodbe preživelih in njihovih družin so velikokrat »zgodbe zmagovalcev, ljudi, ki so ohranili upanje, v veri razvijali medsebojno ljubezen in iz starega, zatrtega, prešli v novo, odrešeno življenje.« Travme, ki jih pušča nasilje, pa nepopravljivo zarežejo v zgodbo družine, je spomnila slavnostna govornica, a hkrati te travme odpirajo prostor za rast, ki je sicer dolga in kompleksna, vendar bogata, osvobajajoča in navdihujoča.
Jošt Snoj: Tragična je žrtev, a prav tako je tragičen tudi ubijalec
Ob petkovi svečanosti je bil predstavljen tudi izbor umetniških del iz cikla Huda jama – Preobrazba sveta akademskega slikarja Jošta Snoja. O upodobitvah je avtor zapisal: »Umetnost je vstop v večnost. Tako ta naša trupla zaživijo v novi luči. Objeta so v luč, trupla namreč, da bodo privzdignjena v božjo navzočnost. Tragična je žrtev, a prav tako je tragičen tudi ubijalec, ki je upodobljen na eni izmed slik. In Kristus tudi nanj polaga roko, z žebljem pribito, ki gre skozi ubijalčevo glavo. Ni na nas, da sodimo, kdo si je zaslužil kazen in kdo ne. To moramo preseči. Lahko pa s sočutjem gledamo na žrtve in zločince in jih vse v lastnem ustvarjalnem dejanju odpuščanja privzdignemo k Bogu.«
