Piše: Jože Biščak
Prizor je bil grotesken. Okoli 50 oblečenih žensk je v nedeljo v Pedočinu na občinskem kopališču Lanterna stopilo v vodo, se prijelo za roke in razglasilo »solidarnostno kopanje«. Tako so izrazile podporo skupini muslimank, ki so jim teden dni prej preprečili, da bi se kopala v oblačilih na tržaški plaži. In to prav tiste feministke, ki jih od istih »Allahu Akhbar« kričečih muslimank prejemajo po glavi na paradah ponosa (ali kaj že).
Treba je povedati, da je uporaba besede »preprečili« pretiravanje. Kot je poročala agencija ANSA, je proti oblečenim »kopalkam« protestirala skupina italijanskih kopalk, češ da »so bile ves dan po mestu v teh oblačilih in da to ni higienično«. Muslimanke naj bi zahtevale pojasnilo upravitelja plaže, a tam naj bi jim povedali, da to ni urejeno s predpisi. Muslimanke naj bi užaljene odšle, je pa ti spodbudilo županjo italijanskega Tržiča Anna Maria Cisint, da je napovedala ukrep, ki bo prepovedal kopanje v morju o oblačilih in burkiniju.
Kaj naj ženske odenejo za kopanje, da bi ohranile spodobnost in se izmaknile poželjivim pogledom moških, je najbrž nerešljiva Sfingina uganka, ki je skozi zgodovino doživela svojo evolucijo in mutacijo. Če gledate stare slike, boste opazili, da so kopalke še pred 100 leti skoraj popolnoma pokrivale telo. Skozi desetletja so postajale vse lahkotnejše, vrhunec so bili bikini, ki so skozi čas postali nekakšna tradicija, zaščitni znak svobodnega zahodnega sveta in velika zmaga liberalnih sil. Za razliko od muslimanskih držav, kjer se ženske še danes kopajo oblečene. Med svetovoma je tako nastala velikanska, očitno nepremostljiva kulturna razlika. Težava, ki ga je povzročilo nenadzorovano priseljevanje muslimanov iz Arabije in Afrike, je. Da muslimani v Evropi (v imenu človekovih pravic) lahko prakticirajo islamsko kulturo, Evropejci pa svoje kulture v muslimanskih državah ne smejo, ker jih lahko to stane glavo.
Ena od muslimanskih kopalk, ki se je po poročanju Primorskega dnevnika udeležila »solidarnostnega kopanja«, je dejala, da v Evropi nima občutka, da bi domačini »sprejemali in spoštovali mojo izbiro, da se kopam oblečena« in da se »delajo, kot bi bil svet njihov«. No, dotično muslimanko, ki se je »solidarnostno kopala« oblečena (manjkala so samo še potapljaška očala), bi morali vprašati, ali bi Evropejka v bikinih preživela v Islamabadu oziroma ali bi tam sprejemali njeno izbiro, da se kopa slečena ali pomanjkljivo oblečena. Ne bi. Posilili bi jo in nato kamenjali.
Ni težava, da do vrat zapete muslimanke ob Jadranskem morju najdejo kakšno divjo plažo in se vržejo v morje oblečene, težava je, da islamsko kulturo prakticirajo na javnih kopališčih in bazenih. Razpravo o tem smo v Sloveniji doživeli pred pol desetletja, ko so nekatere Slovenke opozorile (in objavile fotografije), da se v termalnih kopališčih kopajo oblečene muslimanke (ljubkovalno so jih rekli »rjuharice«). Tudi takrat so se našle feminacistke, ki so ženske v kopalkah označile za rasistke in islamofobne. Danes je enako.
Primorski dnevnik poroča, da je bilo ob »solidarnostnem kopanju« slišati rasistične komentarje, čeprav je šlo očitno samo za neodobravanje in klice k spoštovanju kulture v tem delu sveta, ki ima diametralno drugačno tradicijo kot islamski svet. Treba je pač vliti v glavo prišlekov, da morajo spoštovati evropski način življenja in se tako tudi obnašati, če že pridejo na staro celino. Drugače pa – tam so vrata in spakiraj kovčke nazaj v islamski svet. In tam se kopaj oblečena kolikor ti je volja. Čeprav nekateri v šali pravijo, da ima kopanje v oblačilih več prednosti: (prvič), oblečeni so varni pred utopitvijo, saj se obleka, v katero je ujet zrak, spremeni v nekakšno bojo, v nekakšno pnevmatiko Michelin; (drugič), obleke so najbolj pogosto črne barve, kar omogoča plavanje tudi v primeru razlitja nafte( (in tretjič), je higiensko, saj se mikrobi, ujeti pod tkanino, utopijo, obleka pa v slani vodi (ali v kloriranem bazenu) prečisti.
