Piše: Tanja Brkić / Nova24tv
Vsebina pisma, ki ga je ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar posredovala premierju Robertu Golobu, razkriva dejstva o političnih pritiskih v Policiji, ki jim je bila priča. V pismu je izpostavila, da ne more opravljati svojega dela, če si ne more ekipe, ki ji zaupa in ki je strokovna, sestaviti sama. “Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava ne slediš, je brez primere v zgodovini policije,” je dejala ter očitala, da se “Golob hoče lotiti depolitizacije Policije tako, da bo politiziral”. Navedbe o političnih pritiskih bo naznanila tudi tožilstvu RS.
Odstop notranje ministrice Tatjane Bobnar je bil skoraj pričakovan. Bobnarjeva se je odločila, da ne bo klonila pritisku premierja Roberta Goloba, ki je želel na podel način “očistiti” ves kader v Policiji iz časa Janševe vlade, zato odstopa. V svojem pismu je Golobu očitala politični pritisk nad njo s strani njegove piarovke Vesne Vuković in pritisk na Policijo, za kar je povedala, da je njegovo ravnanje “brez primere v zgodovini policije” in razkrila njegov načrt o stalno poudarjeni “depolitizaciji”, ki jo je Golob ves čas omenjal. Izkazalo pa se je prav nasprotno “Golob se hoče lotiti depolitizacije policije tako, da bu politiziral”, je zapisala v pismu.
Bobnarjeva je v pismu uvodoma povedala, da je od pričetka nastopa na svoji poziciji delala skladno z Ustavo in s svojo ekipo delovala v skladu s svojo zaprisego. Njihov cilj ob nastopu funkcije je bila ponovna vzpostavitev strokovnosti in neodvisnosti ter zaupanje v Policijo. Izpostavila je zadnje meritve javnega mnenja, ki nakazujejo, da jim je to v veliki meri tudi uspelo. Ob tem pa je izpostavila, da je za uspešno nadaljevanje dela in številnih zastavljenih projektov nujno zagotoviti kontinuirano, strokovno in visoko profesionalno vodstvo Policije.
Zgodovinski precedens
“Da bo Lindav mandat prejel le, če bo na podlagi političnih meril in pričakovanj politične stranke in predsednika vlade očistil Policijo določenih ljudi, je politični pritisk na v. d. generalnega direktorja Policije,” je bila Bobnarjeva jasna v svojem sporočilu ter navedla 14. člen Ustave RS, ki ljudi varuje pred samovoljo oblasti. Kritična je, da je premierjevo nasprotovanje njenemu predlogu za imenovanje Lindava za polni mandat na mesto generalnega direktorja Policije brez primere. “Po mojem mnenju predstavlja tudi oviro za učinkovit razvoj sistema,” je dejala in dodala, da enako velja tudi za imenovanje Slavka Koroša na mesto direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Tudi slednji je bil namreč po njenem mnenju brez jasnih pojasnil zavrnjen za imenovanje. Slovenska javnost ga je sicer te dni spoznala kot javni obraz očitno pristranskega poročila o nadzoru dela policistov med nasilnimi protesti 20. 5. 2021.
Golobova piarovka izvajala pritisk nad njo
V nadaljevanju je izpostavila, da je nanjo pritisnila tudi Golobova piarovka Vesna Vuković, ki ji je v določeni situaciji namignila, češ da “nekdo” na Policiji ne opravlja svojega dela, kot bi moral, vendar je Bobnarjeva pojasnila, da ni zaznala nikakršnih pokazateljev, ki bi kazali, da kdorkoli ne bi opravljal svojega dela.
Vesna Vuković je pri pritiskih sodelovala. (Foto: zajetje zaslona)
Golob je od Lindava zahteval kršenje ustave, da bi dobil polni mandat
V zapisu premierju je sporočila tudi, da “depolitizacije policije ne bo mogoče vzpostaviti zgolj z rušenjem tega, kar je Policija postala pod prejšnjo vlado. Razkrila je, da ji je Golob postavil ultimatom, da bo Lindav dobil polni mandat le pod pogojem, da bo prekršil 14. čeln ustave, ki jasno določa, da so “vsakomur zagotovljene enake človekove pravice, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero ali politično prepričanje”. “Demokratizacija in depolitizacija Policije ni stvar zamenjave posameznih obrazov v Policiji. Gre za postopen, počasen, zlasti pa strokoven proces. Tega ni mogoče doseči s pristopi, ki so sprva pripeljali do njene politizacije.”
Golob hoče depolitizirati s politizacijo
Poudarila je tudi, da politizacija ne pomeni, da so znotraj Policije osebe, ki imajo določena politična stališča, temveč da obstajajo strukturni pogoji za to, da se Policija lahko ukloni oblasti oz. da jo oblast lahko zlorabi za svoje politične namene: “To je srž najinega nesoglasja.” Policija bi morala namreč po njenem mnenju demokratizacijo izvesti sama od znotraj, “izhajajoč iz svojih strokovnih in pravnih načel”. Ocenjuje, da ji je bila odvzeta možnost, da bi s svojimi dejanji lahko utrjevala ugled pravne države. In tudi zato se je odločila, da odstopi.
Pismo Tatjane Bobnar objavljamo v celoti.
Foto: zajem zaslona
