Piše: C. R., STA
Tina Gaber že nekaj dni razburja z izjavami o odlovu nutrij. Med drugim se je obregnila ob študijo ljubljanske biotehniške fakultete o naravovarstveni problematiki nutrije in pižmovke na Ljubljanskem barju, ki da namiguje na sistemsko korupcijo. Stroka meni, da so njeni očitki žaljivi, ogorčen je del javnosti.
Tina Gaber je na družbenem omrežju Facebook pred dnevi v video objavi izrekla več očitkov na račun študije Naravovarstvena problematika nutrije in pižmovke v krajinskem parku Ljubljansko barje. Projektna naloga sega v 2019, nosilec projekta pa je priznani biolog Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Študija, ki jo je naročil javni zavod Krajinski park Ljubljansko Barje, opredeljuje metodologijo za popis nutrije in pižmovke ter predlaga ukrepe in metode za ugotavljanje vpliva obeh vrst glodalcev na zavarovane rastlinske in živalske vrste ter habitatne tipe na območju krajinskega parka in pa tudi za upravljanje z njuno populacijo.
V zadnjem delu študija tudi finančno ovrednoti ukrepe za upravljanje s populacijama obeh vrst. Avtorji študije tako npr. ocenjujejo, da bi bila za obdobje šestih let višina stroškov naravovarstvenega upravljanja populacij nutrije in pižmovke malenkost manj kot 540.000 evrov. Gre za stroške monitoringa, spremljanja vpliva in nadzora oz. zmanjševanja populacij.
Tina Gaber, tudi ena od več kot 24.000 podpisnic pod peticijo za nasprotovanje odlovu nutrij na območju Ljubljanskega barja, je v video prispevku na Facebooku Potočniku očitala konflikt interesov, saj da je tudi član strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije, ti pa da se bodo z ukrepi odlova nutrij okoristili.
V zvezi s finančnim vidikom je navedla, da sama študija sicer “ne predstavlja koruptivnega dejanja”, a da je “jasno izražen motiv za sistemsko korupcijo”. Gaber tudi trdi, da je pri iztrebljanju nutrij “izražen finančni interes nekaterih posameznikov”, zaradi česar po njenih navedbah ni čudno, da je bila lanska odločba kmetijskega ministrstva o večletnem odlovu nutrij izdana mimo oči javnosti.
Da se mu zdijo žaljivi “na osebni, strokovni in institucionalni ravni”, se je na očitke odzval Potočnik. “Omenjena študija, ki smo jo pripravili pred štirimi leti, je bila pripravljena strokovno in profesionalno neoporečno. V ničemer ni nikomur ‘dajala dela ali denarja’, v skladu z razpisom smo pač morali oceniti stroške šestletnega intenzivnega odlova nutrij in pižmovk za območje Krajinskega parka Ljubljansko barje, kdorkoli že bi to počel in če bi počel,” je pojasnil za časnik Dnevnik.
V bran Potočniku je stopilo več njegovih kolegov, danes so se s sporočilom za javnost odzvali tudi na biotehniški fakulteti. Zapisali so, da je nutrija globalno prepoznana invazivna tujerodna vrsta in divjad, ki je v Sloveniji že desetletja tudi lovna vrsta. Še posebej je pogosta na Ljubljanskem barju, kjer njena številčnost narašča in ogroža biotsko raznovrstnost območja.
Nutrija je škodljiva invazivna vrsta
Nutrija je po navedbah vodilne strokovne ustanove v državi na tem področju globalno, ne samo v Sloveniji, ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne ekosisteme, ki so najbolj ranljivi ekosistemi na našem planetu. “Čeprav so za širšo javnost pogosto simpatične živali, pa lahko povzročijo veliko in nepopravljivo škodo (uničevanje vegetacije, erozija obrežnega pasu, ogrožanje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst idr.). Prav tako so prenašalke številnih za človeka in druge domorodne vrste živali potencialno nevarnih patogenov in parazitov,” so opozorili.
Kot na fakulteti poudarjajo v zapisu, pod katerega je podpisana dekanja Marina Pintar, so s strokovnega vidika večkrat pojasnili, da zavzemanje za pravice živali oziroma posameznih osebkov v populaciji, ki ga pogosto medijsko izpostavljajo posamezne aktivistične organizacije, ne gre enačiti z naravovarstvom in strokovnimi smernicami upravljanja s populacijami živali. “V primeru, ko gre za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami, je za ohranjanje ekostistema še toliko bolj škodljivo nestrokovno zagovarjanje določenih invazivnih tujerodnih vrst,” so jasni.
Besede Tine Gaber in njeno aktivistično vstopanje na področje delovanja vlade oz. državne uprave pa razburjajo tudi precejšen del javnosti. Tako se vrstijo očitki o konfliktu interesov in izvajanju pritiska na državne uradnike zaradi razmerja med vplivnico in predsednikom vlade.
Ta se je na te očitke odzval v sredini oddaji 24ur zvečer na POP TV. Med drugim je dejal, da je aktivizem njegove spremljevalke splošno znan in da tudi v tem primeru deluje povsem pregledno. Da ima civilna družba svoje poglede, na katere opozarja vlado, se mu zdi normalno in prav, pa četudi se z njimi vlada vedno ne strinja.
Ob tem je pripomnil, da Gabrovi ne more narekovati, kaj naj govori. Je pa pripomnil, da je tudi sam mnenja, da bi za upravljanje populacij nutrij lahko našli boljšo rešitev.
