Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Anže Logar se je na portalu Portal Plus razpisal o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji. Logar opozarja predvsem na nekonsistentnost slovenske politike pri obravnavi vprašanja ukrajinske vojne. Na dveh stolčkih je nemogoče sedeti, saj to vpliva tudi na skupno fronto zahoda proti ruski federaciji.
“Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in povezuje v obrambi vrednot multilateralnega sistema v odnosu do agresorja, posamezne države še vedno želijo sedeti na dveh stolih. Govoričijo o mirovnem procesu, medtem pa agresor muči in pobija civiliste v Ukrajini”, opozarja Logar.
Namigujoč na glasovanja slovenskih evroposlancev pravi, da odbor v Evropskem parlamentu ne želi jasne obsodbe agresorja, krha odločenost Zahoda po enotnem ukrepanju.
“Bodimo si na jasnem – vprašanje odnosa do vojne v Ukrajini je temeljna ločnica med demokratičnimi državami in državami, ki so avtoritarne narave. Zahodne diplomacije od Slovenije v odnosu do agresorja, Ruske federacije, pričakujejo enotno stališče. Ne samo od predsednika vlade in predsednice države, ampak tudi od vrha diplomacije. Da je to ena od ključnih tem, potrjuje vrh EU-Ukrajina, ki je prejšnji teden potekal v Kijevu,” je spomnil.
Po njegovem mnenju Sova informacije o aretaciji vohunov ni dala ven. Sodstvo tudi ne. Tožilstvo prav tako ne. Svetovalec za nacionalno varnost v premierjevem kabinetu Andrej Benedejčič tudi ne. Torej kdo?
Logar spomni, da je imel kot zunanji minister dve leti in pol priložnost spremljati posebna obvestila Sove za državni vrh. Kakovostno delo so opravljali. S pomočjo obveščevalcev je lahko preveril več govoric in namigov, ki jih ujel v diplomatskih krogih.
“Poklic vohuna in diplomata se po svoji naravi povezuje in prepleta. Tako za prvega kot za drugega velja, da v bilateralnem odnosu oblikujeta neko obliko statusa quo. To ni “sredinska črta”, niti v ustavo zapisana koordinata, ampak fluidna meja, ki je odvisna od iznajdljivosti, razpoložljivih sredstev, načrtovanja in adutov v rokavu. Bolj kot smo predvidljivi, linearni, nesamozavestni, manj manevrskega prostora nam bo ostalo. Oziroma bolj bodo “hodili po nas”. Špijonsko in diplomatsko,” povzema poklic vohuna, ki je v sodobnem globalnem svetu stalnica in nuja.
Spomni, da smo imeli v Sloveniji pred kratkim zgodbo, v kateri se prepletata obe sferi. “Aretirali ruska vohuna,” se je bralo v medijih. Zanimivo je to, da je prišlo do aretacije. Kajti sledenje špiclju, če ta ne ve, da mu slediš, je zlata jama za vsako “sovo”. Ali kakor se sprašuje Le Carré: “Najstarejše vprašanje od vseh je, kdo je tisti, ki vohuni za vohunom?” Logarju se zdi nenavadno, da so o tem poročali mediji. Ti so ga vprašali tudi za komentar, a je zavrnil, ker ni želel kakor koli škodovati državi ali oslabiti položaj tistih, ki upravljajo s to afero. Po njegovem gre vendar za delikatna vprašanja z zunanjepolitičnimi in varnostnimi posledicami. Ker pa je tema v medijih nenadoma potihnila in torej očitno ni več aktualna, se mu je zdelo primerno predstaviti nekaj pogledov, ne da bi škodoval komur koli od tistih, ki so ravnali prav ali se pravilno odzvali.
Za začetek opiše specifične odnose, ki jih ima Slovenija z Rusko federacijo. Za nekatere zunanje ministre je bila to “ljubezen na prvi pogled”. Veleposlaništvo Ruske federacije je bilo med vsem tujimi ambasadami v Sloveniji najštevilčnejše. Kar 42 jih je iz Ljubljane poročalo v Moskvo. Naših je bilo v Moskvi osem.
Zahteva po veleposlaniški pariteti
“Pa se je zgodila ruska agresija. Raven diplomatskih odnosov se je znižala. Države EU so izganjale ruske diplomate. Mi jih nismo. Mi smo uporabili drugo določilo Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih – zahtevali smo t. i. pariteto. Če je nas osem v Moskvi, naj bo toliko tudi Rusov v Ljubljani. In smo jim dali dva tedna, da umaknejo 33 svojih, ” je izpostavil potezo Janševe vlade, kjer je bil minister.
Ruska stran ni sprejela povračilnih ukrepov. Najprej zato, ker jih je naš ukrep doletel nepripravljene. Niso pričakovali. Potem pa tudi zato, ker so očitno čakali na volitve. In novo vlado. Tik pred zaprisego vlade Roberta Goloba so nato našim v Moskvi vendarle izročili noto z zahtevo, da se število diplomatskega osebja na slovenskem veleposlaništvu zmanjša za štiri osebe.
“Da ne bi novi ministrici že v začetku otežil položaja v sicer zapletenih odnosih z Rusko federacijo, sem povračilne ukrepe zadržal in ob primopredaji poslov izrazil pričakovanje, da bo ustrezno ukrepala. Beri – da bo na podlagi reprocitete tudi sama zahtevala zmanjšanje ruskega osebja v Ljubljani, ” pove.
Potem pa Ministrstvo za zunanje zadeve ni storilo ničesar. Ob zahtevi za zmanjšanje osebja so Rusi našemu diplomatu izročili tudi protest “zaradi neutemeljenih poskusov slovenskih oblasti, da bi obtožile Rusijo za vojne zločine v Ukrajini in zaradi vojaške pomoči Slovenije neonacističnemu režimu v Kijevu”. Tako so se brale njihove besede 19. maja 2022.
Kar je posebej zanimivo, je dinamika po tem sicer absurdnem opozorilu. Predvsem v Evropskem parlamentu, kar izpostavlja Logar v nadaljevanju.
Sporno glasovanje levih evroposlancev
Na vseh naslednjih glasovanjih o Ruski federaciji sta evroposlanca iz vrst SD izkazala precej nenavaden glasovalni vzorec. Čeprav je velika večina evroposlancev podprla resolucije, ki so obsodile Rusijo ter jo po vojnih zločinih v Buči in napadih na civilne objekte razglasile za državo, podpornico terorizma, sta se poslanca Matjaž Nemec in Milan Brglez vzdržala oziroma se izognila glasovanjem. Evropska poslanca iz vrst SD nista podprla niti resolucije, ki je gladomor (načrtno izstradanje Ukrajincev leta 1933 v času Stalina, ko je umrlo 4,5 milijona ljudi), razglasila za genocid. Evroposlanec SD Brglez je pri eni od resolucij, kjer se je vzdržal, zapisal:
Evropska poslanca iz vrst socialnih demokratov Nemec in Brglez sta v EP glasovala tako bizarno, da je zaveznikom postalo sumljivo. (Foto: STA)
Logar nas poziva, naj si priznamo, da se sporočilo bere tako, kot da bi ga napisal isti ruski diplomat kot tisto noto ob zahtevi za zmanjšanje števila naših diplomatov iz maja 2022. To ni ostalo neopaženo. Marsikdo od tujih diplomatov je Logarja v zasebnem pogovoru spraševal, če so takšna stališča tudi zunanje ministrice iz vrst SD.
Pri tem pa Logar izpostavlja besede Tanje Fajon, ki je pred kratkim na dnevih slovenske diplomacije dejala: “Brez Rusije v Evropi ne bo stabilnosti.” in “Rusija mora biti del razprave o novi varnostni arhitekturi v Evropi.” ter “Takoj, ko bo mir dosežen, bo najpomembnejša stvar – … – obnovitev dialoga z Rusijo.” Logar pravi, da je malo zunanjih ministrov, razen morda madžarskega, ki bi med rusko agresijo v Ukrajini javno dajal podobne izjave, zagotovo pa so takšna sporočila balzam za Putinove medije. Zato ni presenetljivo, da so Rusi ministričine besede hitro povzeli.
Tihi signal ruski diplomaciji
“Koga je treba v takšni situaciji (za)ščititi? Slovenijo ali Rusijo?” se sprašuje bivši zunanji minister.
Odziv na rusko vohunjenje v tujini povsem drugačen kot pri nas
Vohunski posli Ruske federacije sicer niso nič novega. To Rusija počne povsod. Logar navaja dogode iz časa ministrovanja, ki je bil po svoji naravi podoben našemu. Marca 2022 je slovaška policija zaradi suma vohunjenja za Rusko federacijo aretirala štiri ljudi. Omenjeni naj bi za svoje aktivnosti in posredovanje informacij prejeli po več deset tisoč evrov. Eden od obtoženih je bil celo prorektor in vodja oddelka za varnost in obrambo na Akademiji oboroženih sil. Primer je postal zloglasen predvsem zato, ker so v javnost prišli posnetki pogovora agenta GRU z enim od obtoženih, sicer urednikom spletnih strani: “Moskva se je odločila, da boš ‘lovec’ na dve vrsti ljudi: tiste, ki imajo radi Rusijo in bi želeli sodelovati, ki hočejo denar in imajo zaupne podatke. Druga skupina so vaši znanci, ki morda razmišljajo o delu za Rusijo ali pa tudi ne. Potrebujem politične informacije in komunikacijo med državami, znotraj Nata in EU.”
Odgovor slovaškega zunanjega ministrstva je bil takšen kot v večini drugih držav, kjer so organi pregona izsledili in preprečili vohunske aktivnosti Ruske federacije (Češka, Bolgarija, Črna gora, Avstrija pred nekaj dnevi). Takoj po aretaciji je kot opozorilo zaradi nedovoljenih aktivnosti na slovaškem ozemlju zunanje ministrstvo izgnalo tri ruske diplomate.
Bizarni komentarji ministrice
Logar opozarja, da je pri nas ministrica v nasprotju z drugimi državami na vprašanje novinarja, zakaj ni ukrepala (najmilejši ukrep, stopnjuje se s klicem našega veleposlanika domov na posvetovanje, kot najmočnejši ukrep se uporabi izgon tujih diplomatov), odgovorila takole: “Ampak bodite prepričani, da dokler postopki potekajo, je neprimerno kogar koli klicati na zagovor ali nek uraden pogovor.”
To je precej nepričakovan “odziv” MZZ. Ali raje neodziv. Spominja na ravnanje madžarskega zunanjega ministra, ko je po ruskih kibernetskih vohunskih aktivnostih v marcu 2022 storil – nič. In spet ubral enako pot konec novembra po “filmski” aretaciji ruskega vohuna na meji z Ukrajino. Ima pa madžarski zunanji minister rusko državno odlikovanje …
“Če v diplomatskih odnosih nisi proaktiven, so aktivni drugi. Na tvoj račun, “ poudari Logar in doda: “Če na “napade” ne odgovoriš, bodo sledili novi napadi. Z večjo frekvenco. Tudi drugih, ko bodo videli, da ne znaš poskrbeti za lastne interese. Če (mehka) diplomacija v medsebojnih odnosih ni sposobna ustvariti atmosfere zavedanja, da (tudi) v bilateralnih odnosih država zna (in si upa) ravnati po načelu “oko za oko”, bo država ob naslednji priložnosti začutila udarno pest tega sicer na prvi pogled uglajenega poklica.”
Madžarska in Bolgarija kot lekciji
V diplomaciji ni zastonj kosila. Logar opozori na primer Madžarske in Bogarije. Madžarska je prek meja razuma zaostrovala pogajanja pri uredbi o pogojevanju evropskih sredstev in imela vroče razprave z Evropsko komisijo na temo pravosodja, posledično pa iz sklada NextGen v višini 5,8 milojard evrov še vedno ne more črpati, Bogarija pa je že od 2007 v čakalnici za Schengen, bila je prepričana, da bo na istem vlaku s Hrvaško. V vmesnem času je zaostrila odnose z Makedonijo in blokirala začetek pogajanj s to državo (ko je ta že izpolnila vse formalne kriterije). Več let je kljub številnim dobrohotnim nasvetom partneric, približevalnim predlogom, sestankom na najvišji ravni, … vztrajala v svoji politiki blokade. Posledica? Ko se je pred kratkim glasovalo o tem, ali naj skupaj s Hrvaško vstopi v Schengen (zahteva se soglasje vseh), je Nizozemska (sicer ni bila edina) dvignila roko, predstavila stališče, da Bolgarija po njihovo še ni izpolnila vseh pogojev, in glasovala proti.
“V diplomaciji pač tretji Newtonov zakon (zakon o vzajemnem učinku oziroma o akciji in reakciji) še kako velja, ” poudarja Logar.
Logar omeni več razlag, zakaj je prišlo do razkritja afere z ruskimi vohuni. Eden je, da je šlo za dimno bombo, ki naj preseka drugo, balkansko afero predsednika vlade, čeprav sam v to dvomi, glede na to, da je tema po dveh dneh popolnoma izginila iz javnosti, balkanska afera pa še ne, saj nima epiloga.
Druga možnost je, da se je kakšen zgovoren obveščevalec ob pivu širokoustil novinarju, ki je potem to zapisal. To bi ga sicer zelo presenetilo, saj Sovo vsaj v času prejšnje vlade poznam po profesionalnem delovanju brez napak. To bi tudi sicer vrglo zelo temen madež na ugled agencije v odnosu do tujih partnerskih organizacij, zato verjamem, da je interna preiskava v teku.
Tretja možnost je, da igra Slovenija dvojno igro. Se pravi v obdobju, ko se Zahod združuje in povezuje v obrambi vrednot multilateralnega sistema v odnosu do agresorja, posamezne države še vedno želijo sedeti na dveh stolih. Govoričijo o mirovnem procesu, medtem pa agresor muči in pobija civiliste v Ukrajini.
Če drži tretja možnost, torej če diplomacija ene od držav s svojim glasnim sanjarjenjem o čim prejšnji vzpostavi tesnih odnosov z Rusijo otežuje vzajemno ostrejšo politiko zoper agresorja, bi … recimo Le Carré … zagotovo znal ubesediti napeto diplomatsko-vohunsko zanko, ki bi diplomacijo te države spravila na čistino. In jo prisilila k ukrepanju. Ne takrat, ko sodna veja oblasti vohune obsodi. Takoj, nemudoma!
Logar je namreč prepričan, da Sova informacije o aretaciji ni dala ven. Sodstvo tudi ne. Tožilstvo prav tako ne. Svetovalec za nacionalno varnost v premierjevem kabinetu Andrej Benedejčič tudi ne. Spomnimo, dejal je: “Osebno nisem navdušen nad tem, da o tem razpravljamo v javnosti.” In: “Sem izredno ponosen na to, da ne le Sova kot naša agencija, ampak tudi vsi preostali deležniki … so v zadnjih mesecih delovali izredno odgovorno in da smo to informacijo držali zase zelo dolgo.”
Tudi MZZ informacije ni izdal javnosti. Logar pride do zaključka, da je to naredil nekdo tretji. Morda zato, da nas prisili k ukrepanju. Ampak ukrepati mora pa – Tanja Fajon. Tako kot bi morala že po tisti diplomatski noti ruskega zunanjega ministrstva konec maja 2022, zaključuje Logar.
