Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Tik pred 17. majem, za katerega se je prejšnja vlada določila, da se obeležuje nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je šla Golobova vlada še v eno ideološko obarvano akcijo, saj je na dopisni seji sprejela sklep, s katerim je razveljavila veljavnost sklepa o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. “Gre pravzaprav za neko tako perfidno akcijo, na zunaj hočejo nastopati kot neki demokrati, navznoter pa se stvari zategujejo in peljejo v nek nov totalitarizem. Torej v zanikanje vseh političnih zločinov. Tako kot nikoli niso našli zločincev, sedaj hočejo zanikati zločine”, je odločitev vlade komentiral zgodovinar dr. Stane Granda. Kup kritičnih odzivov pa je mogoče zaslediti tudi na Twitterju.
Čeprav je znano, da je komunistično nasilje na ozemlju Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov, komunistično nasilje pa je v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije, se je vlada odločila, da se ne bo na ta dan spoštljivo spominjalo žrtev komunističnega zločina. Čeprav so oblastniki do sedaj že pokazali, da na stroko ne dajo kaj dosti, ti predhodnikom očitajo, da je bil sklep sprejet brez javne in strokovne razprave.
Gre eno veliko falsificiranje zgodovine, na katerem že kar nekaj časa sistematično delajo
Zgodovinarja dr. Staneta Grando smo povprašali, kako gleda na nedavno potezo vlade. Granda meni, da gre kontinuiteto proti demokratični plati osamosvojitve, kajti eden od predpogojev slovenske osamosvojitve je bila demokracija. “To demokracijo sistematično rušijo, rušijo pa zato, ker želijo reševati revolucijo.” Vse zločine revolucije želijo po njegovih besedah prekriti in pokopati in pokazati, da so se komunisti od Čebin naprej zavzemali za slovensko osamosvojitev, kar je seveda čista laž. “Ker kot je sam Pleterski izjavil, nikoli se ni noben komunist zavzemal za samostojno Slovenijo, ampak za Jugoslavijo in komunizem. Tudi Kučanov spomenik je v tem kontekstu”, je izpostavil in dodal, da gre za to, da hočejo oni revolucijo partije in pa revolucijo kot tako vključiti v zaslužno za osamosvojitev.
“Zanimivo, da nočejo več uporabljati izraz partizani, ampak hočejo uporabljati izraz odporniki. Torej zanikati revolucijo”, je izpostavil Granda in dodal, da je to zelo nevarno, ker oni ne zanikajo s tem samo zločinov nad političnimi nasprotniki in povojnih pobojev, ampak zanikajo pravzaprav tudi montirane procese, Dachauske procese, Goli otok. “Vso to zločinskost tega režima s tem zanikajo. Gre pravzaprav za eno veliko falsificiranje zgodovine, na katerem že kar nekaj časa sistematično delajo”, meni Granda. V zvezi s Kučanovo idejo za spomenik osamosvojitve je povedal, da želijo prikazati novo podobo osamosvojitve, gre namreč za organiziran in zelo nevaren poskus falsificiranje najnovejše slovenske zgodovine in za prikrivanje zločinov in zločinskosti.
Burnih odzivov ne manjka
Odločitev vlade je na Twitterju pričakovano sprožila val odzivov. “Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja so “odpravili” na dopisni seji vlade, le nekaj ur pred državnim praznikom. Buuum! Z glavo v zid. Koalicija, ne vlada ne znajo več šteti do 3.Smo še demokratične Evrope? Vse u lastno škodo. Kje je tista liberalna Slovenija?”, je v zvezi s tem komentiral obramboslovec Jelko Kacin. Politični analitik dr. Matevž Tomšič je izpostavil, da je opravičevanje komunističnega totalitarizma ena glavnih prioritet Golobove vlade. “Na dopisni seji, ponoči?! To je pa zares srhljiv cinizem, predvsem do žrtev nasilja. Sicer pa takole: namesto sposobnosti civilnega vladanja in učinkovitega uvajanja nujnih reform nam politika načrtno ponuja totalno eksalacijo ideoloških spopadov ter izničenje pravne države …”, je komentiral raziskovalni novinar Bojan Požar. Vodja največje opozicijske stranke Janez Janša je ta sklep vlade označil kot eno najbolj zavržnih in sramotnih odločitev v zgodovini samostojne Slovenije. “
Žalitev za vsakogar, ki premore vsaj trohico sočutja do sočloveka”, poudarja. “To je res sramotno dejanje, popolnoma necivilizacijsko. Kje si Antigona? Pa vendar bo dan ostal in jasno je, da ga bo prva demokratična vlada tudi uradno vrnila. Tako, kot se je po skoraj 50- ih letih vrnil Božič”, je komentiral v. d. direktorja Televizije Slovenije Uroš Urbanija. Strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik pa je v zvezi s tem izpostavil: “Ko en poslanec razlaga, da so ponosni nasledniki… je sorazmerno brezveze. Ko pa vlada uradno odpre vrata, po mojem, za nekakšno vrsto rehabilitacije komunističnih mednarodnih zločinov, je pa zadeva v čisto novi prestavi. Kaj točno to potegne za sabo, gre še premisliti.”
Pojavili pa so se tudi kritični odzivi v smislu: “Kako sprevrženo, prejšnji teden ministri množično o nenasilju in strpnosti, šolam celo zapovejo dan kulture nenasilja in strpnosti. A glej ga zlomka, včeraj pa vlada ukine dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.”; “17. maj bo ostal kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, pa če se postavite na glavo! Za nelagodje ob tem, pa ste si krivi sami, ponosni nasledniki zločinskega režima…”; “Žrtve komunističnega nasilja so edini pravi izbrisani v Sloveniji. Še danes, leta 2023, nimajo javnega spomina in javne besede. Le kdo, pri zdravi pameti in človeškem srcu, bi naredil kaj tako brezčutnega kot vi?”; “Namesto da bi leva sredina pozdravila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja in s tem vsaj malo pripomogla k resnici, ga nonšalantno ukine in s tem dejansko zanika vsa grozodejstva, češ da tak dan razdvaja nacijo. To je bolano, perverzno in sprevrženo hkrati”; “Potvarjanje zgodovine je vase zanikanje komunističnega nasilja!!! Kar je ob 700 množičnih komunističnih moriščih prav absurdno.”, “Draga vlada, stokrat lahko ukinete nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Vse žrtve komunističnega nasilja bodo ostale. In nanje se bomo spomnili vsaki dan. Tudi po vaši zaslugi”; “Vlada je odpravila praznik spomina na žrtve komunističnega nasilja. – zrcalo je pokazalo malo preveč hudo sliko, kajne? A resnice se na da odpraviti; kot v pesmi o Sneguljčici, ko kraljica zdrobi neprijetno ogledalo, “a tisoč zdaj koscev ji kliče: Sneguljka je lepša kot ti…”.