Piše: C.R., STA
Predsednik vlade Robert Golob se je danes sestal s predstavniki SD, ki so mu predlagali več kandidatov za ministra za pravosodje. Odločil se je, da zaradi preteklih izkušenj za ministrico predlaga Andrejo Katič. Z njo je tudi že opravil pogovor, Katič pa je na kandidaturo tudi pristala. Predlog za njeno imenovanje je Golob že posredoval v DZ.
Po odstopu ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, s katerim se je DZ seznanil 16. februarja, se namreč danes izteče rok, do katerega je moral premier Golob bodisi v DZ poslati ime novega ministrskega kandidata oz. kandidatke bodisi sporočiti, da bo vodenje ministrstva začasno prevzel sam ali to nalogo poveril komu od ministrov.
Možna imena kandidatov je danes premier Golob na sestanku usklajeval s predstavniki SD. Na mizi naj bi bilo več imen, ki jih je prispevala SD, tudi ime aktualne podpredsednice DZ Meire Hot. Na drugi del sestanka je prišla tudi Katičeva, ki jo je predsednik vlade torej izbral za kandidatko.
Ministrsko kandidatko najprej čaka predstavitev pred matičnim delovnim telesom DZ. Po poslovniku DZ se mora kandidat za ministra najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature predstaviti pristojnemu delovnemu telesu DZ, nato pa morajo kandidatko na seji potrditi še poslanci. Kandidatka za novo ministrico bi se torej matičnemu odboru DZ za pravosodje lahko predstavila še ta teden.
Spomnimo: Andreja Katič leta 2019 kot ministrica za pravosodje na proslavi, kjer so šolarje oblekli v partizane in jim dali v roke orožje!
Kakšna izkušnje ima Katičeva kot ministrica za pravosodje, pa smo se prepričali že v času Šarčeve vlade. Funkcionarka, ki naj bi v teoriji skrbela za delovanje neodvisnega sodstva in pravne države, je sodelovala na proslavah, ki slavijo zmago komunistične revolucije, v kateri je umrlo na tisoče nedolžnih ljudi – te so komunisti skrivoma pobili, poklali, zmasakrirali in jih nato pometali v jame, rudniške jaške ter rove.
Tako je Katičeva kot pravosodna ministrica leta 2019 praznovanje dneva boja proti okupatorju izkoristila za partizanske maškarade, v katerih so sodelovali tudi otroci. Kot vemo pa 27. aprila v Sloveniji obeležujemo ustanovitev Protiimperialistične fronte, ki je nastala deset dni potem, ko je leta 1941 jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo. To je 14 dni od okupacije slovenskega ozemlja. Partizanov na tej točki v zgodovini ni bilo nikjer. Bili so zgolj predstavniki komunistične partije, ki so bili poleg Sokolov, krščanskih socialistov in slovenskih kulturnikov del novonastalega uporniškega gibanja.
