Piše: I. K. (Nova24TV.si)
Sanja Ajanović Hovnik je že preteklost. Potem, ko je do konca uživala “polno podporo vlade in njenega predsednika” je morala čez noč spakirati kovčke, potem ko so vedno znova prihajale na dan nove podrobnosti mafijskih metod slovenskih javnih razpisov na področju deljenja denarja nevladnim organizacijam. A brez skrbi, Hovnikovi se ne bo treba prijaviti na zavodu za zaposlovanje – čakala jo je namreč služba v varnem zavetju javne uprave. Tam se bo lahko zopet mirno s svojimi NVO-ji prijavljala na nadaljnje razpise za nevladne organizacije in urejala posel za svojo mamo.
Padla ministrica je namreč prevzela svojo staro službo, ki jo je zamrznjena čakala do konca mandata. Zdaj je zopet sekretarka na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželje. Gre seveda za uradniški položaj (v približno 55. do 60. plačilnem razredu), ne za funkcijo (kot je npr. funkcija državnega sekretarja).
Javna uprava je prestreljena z odsluženimi političnimi vojščaki levih političnih strank, ki so nato postali sekretarji na neštetih agencijah, zavodih ali pa kar znotraj ožje državne uprave, kjer nato varno pričakajo pokoj in bogato pokojnino.
Kariera, ki ste jo financirali tudi vi
Kariera v korupcijski škandal ujete ministrice je sicer zelo pestra in intimno povezana z vašim (davkoplačevalskim) žepom. Od leta 2008 naprej je delovala kot javna uslužbenka. Med letoma 2015 in 2018 je delovala kot sekretarka poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek v državnem zboru. Leta 2018 je postala sekretarka Zagovornika načela enakosti, leta 2019 pa namestnica direktorja v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kjer je bila odgovorna za področje evropskega teritorialnega sodelovanja.
Nova zaposlitev padle ministrice Foto: X
Ni znano ali je bivša ministrica še vedno članica Gibanja Svoboda, kjer je vodila programski odbor stranke. Sicer bi bilo to nenavadno, glede na to, da je stranko stala javne podpore.
Padla ministrica Sanja Ajanović Hovnik in premier Robert Golob se soočata s hudimi očitki o netransparentni porabi davkoplačevalskega denarja.
Vsi grehi Sanje Ajanović Hovnik
Ministrica je najprej razburkala javnost s pregrešno drago službeno potjo v New York, ki je davkoplačevalce stala kar 33.000 evrov. Ko je javnost še vedno razpravljala o potovanju, ki so ga ljubkovalno poimenovali “Seks v mestu”, je v javnost prišla informacija, da je njeno ministrstvo na razpisu za nevladne organizacije 300.000 evrov dodelilo inštitutu, ki ga vodi ministričina nekdanja poslovna partnerica in trenutna direktorica v podjetju, ki je v solasti ministričine mame – omenjeni inštitut je bil sicer med prejemniki, ki so dobili največ denarja.
Ministrstvo za javno upravo je namreč konec marca objavilo javni razpis za “krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic”. Vrednost razpisa, ki je sicer zgolj še en razpis, s katerim vlada Roberta Goloba izdatno financira nevladne organizacije in jim tako poplačuje usluge pred zadnjimi volitvami, je okoli 10,6 milijona evrov.
V prvem krogu, ki se je iztekel 15. maja, je bila med največjimi prejemniki sredstev nevladna organizacija, ki je povezana z ministrico Ajanović Hovnikovo. Gre za Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) s sedežem v Mariboru, ki mu je bilo odobrenih 300.000 evrov. Omenjeni inštitut vodi Kaja Primorac, ki je hkrati tudi ustanoviteljica, solastnica in direktorica podjetja Smart center. Do sredine lanskega junija je bila direktorica in solastnica omenjenega podjetja tudi Ajanović Hovnikova. Svoj 50-odstotni delež v podjetju je dva tedna preden je postala ministrica, podarila svoji materi, direktorica družbe pa je postala Kaja Primorac.
Ministrstvo Ajanović Hovnikove je torej 300.000 evrov odobrilo inštitutu, ki ga vodi ženska, ki je hkrati direktorica v podjetju, ki je v solasti ministričine mame, nekoč pa je bilo tudi v solasti same ministrice.
Sicer je to običajen modus operandi levih vlad, oz. le vrh ledene gore krematorija davkoplačevalskega denarja, ki se mu reče projektno deljenje javnih sredstev nevladnim organizacijam, je pa dovolj, da javnost ponori, ko večinski mediji zaradi političnih preigravanj v ozadju dobijo “dovoljenje”, da preiščejo vsaj en tak primer. Slovenija bi bila povsem drugačna država, če bi mediji z več-deset milijonskimi budžeti s svojimi megafoni podobno kot naš portal poročali o nepravilnostih, ki se sicer dogajajo vsak dan.
