Piše: Vida Kocjan
Za podjetja in občine je v novi finančni perspektivi 2021−2027, v operaciji Finančni instrumenti, dogovorjeni že v času Janševe vlade, na voljo skoraj 280 milijonov evrov. Porabiti jih je treba do leta 2029.
Ministrstvo za gospodarstvo je v začetku aprila glede na strahovito slabo črpanje evropskih sredstev, pri čemer je Slovenija na zadnjem mestu med članicami EU, ter glede na različne afere in zaplete, kot jih poznamo pri razpisih v Sloveniji (tudi v primeru SPIRIT), določilo pot, vendar obstaja veliko vprašanje, ali bo zdajšnja ekipa sploh sposobna urediti, da bo prišlo do poštenega in pravočasnega črpanja sredstev.
Sramotna afera SPIRIT
Afera SPIRIT se nanaša na razpis Javne agencije RS za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije za spodbujanje investicij v prestrukturiranje Zasavja in Savinjsko-šaleške (SAŠA) regije kot premogovnih regij. Šlo je za razpis v okviru Sklada za pravični prehod za obdobje 2024−2027. Na tem razpisu sta podjetji VonPharma SI in Vital QI, ki sta imeli leta 2023 skupaj le pet zaposlenih in 1,3 milijona evrov prihodkov, prejeli subvencije v višini 20 milijonov evrov . Zaradi razkritij o sumih nepravilnosti je direktor agencije SPIRIT Rok Capl odstopil, agencija pa je razveljavila celoten razpis. Agencijo SPIRIT, ki je v popolni državni lasti, kot vršilka dolžnosti vodi Tamara Zajec Balažic. Sklep o razveljavitvi razpisa je bil v Uradnem listu RS objavljen 28. februarja. Hkrati so napovedali nov razpis, ki naj bi bil predvidoma pripravljen v treh mesecih. To je do konca maja 2025, ko bodo predvidoma znova na voljo evropska sredstva, namenjena spodbujanju produktivnih investicij in odpiranju novih delovnih mest v premogovnih regijah.
Razveljavitev razpisa je bila posledica poziva gospodarskega ministra Matjaža Hana, na podlagi česar je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek (oba SD), spremenilo odločitev o podpori, ki je podlaga za izvedbo javnega razpisa, financirana iz evropskih kohezijskih sredstev.
Napovedali so, da bodo novi razpisi upoštevali strožje smernice za vodenje javnih razpisov, da bi preprečili podobne nepravilnosti v prihodnje. Kako bo, bomo spremljali. Očitno pa je, da prihaja do napetosti tudi v okviru stranke SD.
Minister Matjaž Han je po tistem, ko se je v javnosti razvedelo, da sta sklep o dodelitvi skoraj 20 milijonov evrov prejeli tudi podjetji, ki sta imeli leta 2023 skupaj 1,3 milijona evrov prihodkov in pet zaposlenih, obe pa je ustanovil Tadej Von Horvath, nekdanji član podmladka stranke SD, naročil revizijo naročil. Revizija je opozorila na potrebo po določitvi realnih pogojev za prijavitelje, ki bodo omogočili dolgoročno izvedbo projektov v regiji, hujših nepravilnosti pa naj ne bi bili ugotovili. Sume nepravilnosti je začelo preiskovati tudi Evropsko javno tožilstvo (EPPO), Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pa je začel predkazenski postopek. Podjetje Vonpharma SI se je po razveljavitvi razpisa pritožilo na upravno sodišče.
Sporazum in 280 milijonov evrov
Poleg tega je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v začetku aprila s Slovensko izvozno in razvojno banko (banko SID) podpisalo sporazum o financiranju finančnih instrumentov v višini 190 milijonov evrov iz evropskih kohezijskih sredstev. Skupaj z lastnimi sredstvi finančnih posrednikov bo podjetjem in občinam na voljo skoraj 280 milijonov evrov posojil in nepovratnih sredstev. Ministrstvo bo v sklad prispevalo 190 milijonov evrov iz evropskih kohezijskih sredstev, preostanek pa bodo zagotovili izbrani zasebni finančni posredniki.
Ta sredstva bodo namenjena podpori podjetjem pri razvoju novih inovativnih produktov in preobrazbi v krožno ali energetsko varčnejše delovanje.
Za črpanje tega denarja je ministrstvo za gospodarstvo z banko SID podpisalo poseben sporazum, ustanovili so nov holdinški sklad.
Kot upravljalec holdinškega sklada je bila skladno s pravili in merili Evropske komisije ter na podlagi svojih izkušen iz pretekle finančne perspektive, širokega pokrivanja različnih področij ter visoke strokovnosti izbrana banka SID. Slednja lahko zdaj začne z izbiro finančnih posrednikov. To bodo komercialne banke oziroma javni skladi, ki bodo po posameznih področjih izvedli posojila, kombinacije posojil in nepovratnih sredstev ter garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere.
V primeru pomoči podjetjem in občinam v okviru skoraj 280 milijonov evrov do leta 2029 gre za zelo spodbuden in dober finančni instrument v okviru evropske finančne perspektive 2021−2027. Poraba sredstev je mogoča še dve leti po poteku perspektive, to je do leta 2029.Banka SID pred leti z dobrimi referencami
Banka SID je že v prejšnji finančni perspektivi (2014−2020) uspešno povezala 318 milijonov evrov kohezijskih sredstev s potrebami slovenskega gospodarstva in jih plasirala prek različnih finančnih produktov. Skupaj je bilo končnim prejemnikom posredovanih skoraj 550 milijonov evrov, kar predstavlja 1,8-kratnik začetnih sredstev. Financiranih je bilo več kot 12.000 projektov podjetij, občin in javnih ustanov – tudi v najzahtevnejših obdobjih, kot je bila pandemija covida-19. Kljub kompleksnosti upravljanja in številnim vključenim deležnikom je bila raven ugotovljenih napak s strani domačih ali evropskih revizijskih organov izjemno nizka, kar potrjuje strokovno, odgovorno in učinkovito upravljanje javnih sredstev s strani banke SID.
Pomisleki zaradi Jamnika
V zdajšnjem primeru pa imajo poznavalci pomisleke samo pri tem, da banko SID kot predsednik uprave vodi Borut Jamnik. Njegovo ime se namreč pogosto pojavlja v povezavi z različnimi aferami. Med drugim so ga kritizirali zaradi domnevnega vpliva na kadrovske odločitve v državnih podjetjih in zaradi vloge v privatizacijskih procesih. Poleg tega so nekateri mediji poročali o njegovem domnevnem vplivu na politične odločitve in povezavah z različnimi interesnimi skupinami. Njegovo ime se pogosto pojavlja v medijih v povezavi z razpravami o vplivu na državna podjetja in upravljanje državnega premoženja.
Jamnik naj bi imel povezave z Gregorjem Golobičem, nekdanjim glavnim kadrovikom LDS in nekdanjim predsednikom stranke Zares. Po nekaterih navedbah naj bi Jamnik vplival na kadrovske odločitve v državnih podjetjih, kjer so bili vključeni tudi posamezniki iz Golobičevega kroga. Poleg tega je bil Jamnik omenjen v kontekstu političnih dogajanj, kjer naj bi sodeloval z drugimi vplivnimi osebami, kot so Milan Kučan, Drago Kos in Janez Zemljarič, pri poskusih vplivanja na politične procese v Sloveniji.
