Piše: Lucija Kavčič
K samostojnosti Republike Slovenije in k njenemu mednarodnemu priznanju so pred tridesetimi leti s svojim vplivom in z molitvami veliko pripomogli slovenski izseljenci po vsem svetu in Slovenci v zamejstvu. Za to jim Republika Slovenija ostaja hvaležna.
Tedaj, junija leta 1991, so pisma podpore tedanji slovenski vladi prihajala od Slovencev z vseh koncev sveta. Slovenci v zamejstvu in po svetu so poslali na stotine pisem tudi vladam in predsednikom držav sveta s prošnjami za mednarodno priznanje Republike Slovenije. Zagotovo je prav mogočna podpora rojakov v diaspori pripomogla k hitremu priznanju naše države; ne nazadnje so prav ti razvijali in načrtovali nastanek samostojne Slovenije – še v času, ko je bila ta ideja v matični domovini preganjana.
Delovanje domoljubov
Ko so se začeli osamosvojitveni procesi v Sloveniji, so se Slovenci po svetu zganili in stopili v akcijo. V naslednjih vrsticah bodo sicer omenjeni le nekateri naši rojaki, ki so se leta 1991 zavzeli in posredovali za čim hitrejše mednarodno priznanje Republike Slovenije, vendar moramo poudariti, da vloga vseh preostalih ni nič manj pomembna. Tako je argentinski Slovenec France Dolinar (1915–1983), zgodovinar in duhovnik, ki samostojne Slovenije sicer ni dočakal, o samostojni slovenski državi razmišljal vsaj 40 let prej. Zapisal je, da »mora biti prvi pogoj za obstoj in razvoj narodne države Slovenije, da smo strukturno čvrst in enoten narod«, kar se je pred 30 leti tudi uresničilo, a treba je bilo doseči še mednarodno priznanje: profesor dr. Edi Gobec (1926–2020), med drugim ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu v ZDA, je v letih 1990 do 1992 napisal in poslal na stotine pisem ameriškim politikom pa tudi vladam in veleposlaništvom drugih držav od Švedske, Islandije, Velike Britanije do Avstralije in Japonske. 12. julija 1991 je imel na vseameriški konvenciji mladih republikancev v Miamiju na Floridi odmeven govor, v katerem je delegatom ter navzočim politikom, diplomatom in novinarjem predstavil razloge, zakaj si Slovenija zasluži svojo neodvisno državo. Uspelo mu je prepričati udeležence, da so z dolgim in stoječim aplavzom pozdravili neodvisno Slovenijo. Motor promocije samostojne Slovenije v ZDA je bil radijski zastopnik iniciative Združeni Američani za Slovenijo Tony Petkovšek, dr. Jože Bernik (1924–2011) pa je svoja prizadevanja za samostojno Slovenijo nadaljeval tudi tako, da je leta 1997 kandidiral za predsednika Slovenije in bil v mandatu od 2000 do 2004 poslanec v Državnem zboru RS.
Podpora z vseh koncev
Posebno sveto mašo za domovino je 1. julija 1991 v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu daroval torontski škof dr. Alojzij Ambrožič (1930−2011). Pred dva tisoč udeleženci je v nagovoru poudaril, da bi moral neodvisnost Slovenije podpreti ves svet, poskrbel pa je tudi za izjavo kanadske in ameriške škofovske konference v podporo slovenski samostojnosti.
Članek si lahko v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.
