Prejeli smo nekaj točk, ki bi jih bilo izvršiti, preden se lahko nadaljuje z delom v slovenskem parlamentu:
1. V parlamentu bi morali potrditi evropsko ugotovitev, da so bile komunistične oblasti, tudi jugoslovanska, totaliterne, tako kot fašistične in nacistične.
2. Okrepiti bi morali srednji sloj, zlasti s podporami pri nastajanju privatnih podjetij. Javna naročila pa bi motala biti pod strogim nadzorom: noben medij, noben politik (to velja tudi za nekdanje politične osebnosti, njegovi sorodniki) in vodje civilne družbe ne bi smeli biti kakorkoli povezani z državnimi naročili, še zlasti pa ne javni mediji, nekakšni državni servisi, ki so najbolj požrešni in izprijeni subjekti vsakršne totalitarne oblasti.
3. Državne medije bi morali urediti tako, da bi bili v njih vsi tisti, ki vidijo prihodnost slovenske države v povečanju števila slovenskega prebivalstva in v priznavanju azila samo tistim – pravim – beguncem, ki niso del mednarodne migratske politike in z njo povezane trgovine.
4. Odpoklicati bi morali sedanjega predsednika vlade in razpisati poštene volitve, takšne, da med kampanjo ne bi bilo mogoče zavajati z obljubljanjem višjih pokojnin in boljšega zdravstva, saj na teh dveh področij niti sedanjega stanja ne bo mogoče dolgo obdržati, morda bi to uspelo vladi narodne rešitve.
5. Za vse Slovence v tujini ali zamejstvu, ki bi se radi vrnili v Slovenijo, bi morali pripraviti primeren sklad, iz katerega bi lahko prejemali posojila za začetek življenja v matični domovini.
6. Slovenski katoliški Cerkvi, kot najbolj avtohtoni in za narod življenjsko nujni civilni družbi na Slovenskem, bi morali priznati tako pomembno vlogo pri vzgoji mladine, da bi bil v šolah spet lahko verouk. Ločitev cerkve od države brez najmanjšega dvoma vodi h koncu slovenskega naroda. Internacionlizem ali revolucionarni ateizem socialističnega tipa, ki malikuje možgane, srce pa podcenjuje, razen ko gre za manipulacije z revnimi prebivalci, ni slovenska pot v prihodnost.
Pod sestavke na internetu bi se morali avtorji obvezno podpisovati, vsi, prav vsi. Tožbe pa so mogoče le v skladu z demokratično ustavo in prav takšnimi zakoni. Sovražni govor kot nekaj kar je delikt že samo po sebi, ne more obstajati. Kaj tako bolnega si lahko izmislijo samo s kakršnimkoli totalitarizmom oprani – ne preveč razgibani – možgani.
Rada bi dodala še, da sem poudarila, kako marksisti poveličujejo razum, podcenjujejo pa srce, predvsem zaradi tega, ker materialisti verjamejo, da je vrh ljubezenskih čustev najbolj povezan s čutnostjo oziroma seksom. V slovenskem krščanstvu, ki nikakor ne izključuje pomena čutnosti v ljubezni (o tem najbolj pričajo narodne pesmi), pa so vendarle najmočnejša prav tista čustva ali srčne vezi, ki zadevajo družinske člane (očeta, mater, otroke), domovino (rodni dom, materni jezik, domači kraj) in tudi vero – pri Slovencih zlasti vero v Marijino ljubezen do našega naroda in v njeno pomoč vsakomur od nas. Vsi vemo, fa se je krščanska vera ohranila,ker pomaga v najhujših težavah, tudi ateisti oziroma komunisti to vedo. V tem smislu je vera zelo materialistična, bolj od sleherne komunistične ali socialistične ideologije, ki samo jemlje, nikomur pa nič ne daje. Čeprav sem po naravi pesimistka, zadnje čase vse bolj verjamem, da bo prav vera znova pomagala na noge Slovencem in Evropi. Preprosto molimo, kot da bi čutili njeno moč. Očitno vera ohranja našo civilizacijo, ki spoštuje tuje kulture, nikakor pa ni multikulturna.
Franca Buttolo
