Piše: C. R.
Državni zbor Republike Slovenije je danes sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv. Sprejete spremembe zmanjšujejo administrativna bremena kmetov in gozdarjev ter prispevajo k bolj učinkovitemu izvajanju pomoči, kar podpira cilj ministra Janeza Ciglerja Kralja po konkurenčnejšem in manj birokratsko obremenjenem kmetijstvu.
Spremembe dopolnjujejo izvajanje interventnega zakona, namenjenega blaženju posledic visokih cen goriv za dejavnosti, ki so ključne za zagotavljanje prehranske in prometne oskrbe države. Evropska komisija je konec oktobra že odobrila slovensko shemo državne pomoči za kmetijstvo, ribištvo in marikulturo, ki omogoča povračilo dela dodatnih stroškov goriva zaradi kriznih razmer.
Pomoč pri nakupu goriva
Nova ureditev jasneje določa postopek za primere, ko upravičenci pomoč uveljavljajo za več mesecev skupaj. Ker kmetje in lastniki gozdov goriva pogosto kupujejo v večjih količinah in ne enakomerno skozi vse leto, zakon omogoča, da se pri večmesečnih zahtevkih upošteva dejanska poraba goriva v celotnem obdobju.
Zakon hkrati preprečuje dvojno financiranje. Upravičenec, ki za določen namen prejema pomoč za nakup kurilnega olja ekstra lahkega (KOEL), za isti namen ne bo mogel uveljavljati še pomoči za nakup dizelskega goriva. S tem se zagotavljata namensko in gospodarno koriščenje javnih sredstev.
Spremembe podrobneje urejajo tudi pogoje za dodelitev pomoči nosilcem kmetijskih gospodarstev in lastnikom gozdov, ki ne dosegajo praga za pridobitev pravice do KOEL. Ob tem se ohranjajo ključne določbe veljavnega zakona glede upravičencev in načina izračuna pomoči.
Za večjo preglednost se uvaja tudi enoten prag upravičenosti, po katerem se pomoč prizna le za račune, pri katerih strošek goriva presega 20 evrov z DDV.
Pomembna novost je tudi poenostavitev postopkov za vlaganje vlog. Kmetijski svetovalci bodo lahko upravičence zastopali na podlagi pooblastila, katerega obstoj bodo potrdili z izjavo v elektronski vlogi. S tem se zmanjšujejo administrativna bremena ter pospešuje obravnava vlog. Zmanjševanje birokratskih ovir in zagotavljanje učinkovitejših storitev za kmete predstavljata eno izmed ključnih prioritet ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja, ki si prizadeva tudi za krepitev konkurenčnosti slovenskega kmetijstva, večjo prehransko samooskrbo Slovenije ter ustvarjanje pogojev za dolgoročno stabilen razvoj družinskih kmetij in slovenskega podeželja.
Sprejete spremembe bodo prispevale k učinkovitejšemu izvajanju podpornih ukrepov, manj birokracije za upravičence ter preglednejši porabi javnih sredstev, hkrati pa podpirajo konkurenčnost slovenskega kmetijstva in gozdarstva ter krepijo prehransko varnost države.
Osem milijonov za kmete
Vlada je tudi izdala odlok, ki kmetijskim gospodarstvom namenja skupno 8,1 milijona evrov pomoči za blažitev višjih stroškov gnojil in energije zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Kmetom za pridobitev pomoči ne bo treba oddajati posebne vloge, saj bo postopek potekal po uradni dolžnosti. Ukrep je del celovite varnostne mreže za kmete, s katero se Ministrstvo za kmetijstvo odziva na potrebe terena.
Minister Janez Cigler Kralj je pomoč že predhodno napovedal: »Tako bomo kmetom namenili skupno 8,1 milijona evrov pomoči za blaženje podražitev mineralnih gnojil in goriv, in to brez dodatnih administrativnih bremen ter vlaganja vlog.«
Pomoč je namenjena nosilcem kmetijskih gospodarstev, vpisanim v register kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2026 oddali zbirno vlogo in izpolnjujejo pogoje odloka. Z ukrepom želi ministrstvo olajšati poslovanje kmetij ob višjih stroških pridelave ter podpreti nadaljnjo pridelavo hrane.
Koliko bo znašala pomoč?
Višina pomoči bo odvisna od vrste in obsega upravičenih površin, prijavljenih v zbirni vlogi za leto 2026. Okvirno bo znašala:
- 38 evrov na hektar za njive in druge površine iz te skupine, med drugim začasne travnike in rastlinjake;
- 31 evrov na hektar za sadovnjake, vinograde, oljčnike, hmeljišča in druge upravičene trajne nasade ter jagode na njivah;
- 22 evrov na hektar za trajne travnike in travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.
Najnižji znesek dodeljene pomoči bo 50 evrov na upravičenca.
Katere površine bodo upravičene?
Za posamezne skupine površin odlok določa naslednje meje:
- za njive in druge površine iz prve skupine od 3 do 50 hektarjev;
- za nasade in druge površine iz druge skupine od 1 do 20 hektarjev;
- za trajne travnike in travinje iz tretje skupine od 4 do 60 hektarjev.
Za nosilce, ki so obvezno socialno zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na podlagah, določenih v odloku, najnižji pragovi površin ne bodo veljali.
Pri trajnih travnikih in travinju z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi bo pogoj tudi obtežba najmanj 0,7 glave velike živine na hektar na dan 1. februarja 2026. Upravičenci morajo imeti urejen transakcijski račun in na peti dan po uveljavitvi odloka ne smejo imeti neporavnanih davčnih in drugih obveznosti v višini 50 evrov ali več.
Kmetom posebne vloge ne bo treba oddati
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja bo izpolnjevanje pogojev preverila na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in upravičencem najpozneje do 31. decembra 2026 izdala odločbe.
Za pomoč bo iz kmetijske rezerve Evropske unije namenjenih 2,7 milijona evrov, iz državnega proračuna pa dodatnih 5,4 milijona evrov. Odlok bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ukrep je del širšega paketa pomoči, s katerim Ministrstvo za kmetijstvo blaži stroškovne pritiske na kmetije ter krepi njihovo odpornost in konkurenčnost. Poleg pomoči zaradi podražitev energije in gnojil ministrstvo pripravlja tudi pomoč za blažitev posledic letošnje suše in neurij s točo, pomoč pri krmi ter zakonski okvir za povračilo dela stroškov goriva.
