Piše: Metod Berlec
V nedeljo, 25. oktobra 2026, je v Kopru potekala državna proslava ob dnevu suverenosti v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije 25. oktobra 1991. Ob tej priložnosti je slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Janša, poudaril, da je bila osamosvojitev Slovenije pred 35 leti rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek.
Dan suverenosti praznujemo od leta 2015 v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA, ki je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti, 26. junija 1991.
Od plebiscita do odhoda JLA
Spomnimo: 25. junija 1991 je Slovenija na podlagi plebiscitne odločitve razglasila samostojnost in neodvisnost ter postala nova samostojna država na evropskem zemljevidu. Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je z vojaško agresijo na Slovenijo že naslednji dan, povsem odkrito pa 27. junija 1991, skušala preprečiti osamosvojitev, kar je privedlo do vojne za Slovenijo. Slovenska Teritorialna obramba in policija sta z uspešnimi obrambnimi akcijami, podporo prebivalstva, dobro organizacijo in visoko motiviranostjo enot zaustavili agresijo ter prisilili JLA v umik v vojašnice. Armada kljub vojaški premoči ni dosegla zastavljenih ciljev. Po premirju in sprejetju Brionske deklaracije je 18. julija 1991 predsedstvo SFRJ sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije. Razlog ni bila naklonjenost slovenski osamosvojitvi, temveč neuspeh zvezne vojske v Sloveniji, slaba bojna morala, izgube ter zaostrene razmere na Hrvaškem. Umik je potekal več mesecev. Zadnje enote JLA so se iz koprskega pristanišča začele umikati 20. oktobra 1991, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan njihovega odhoda. S tem je naše ozemlje zapustil zadnji tuji vojak, Slovenija pa je postala tudi dejansko suverena država. Dan pozneje je v Kopru potekala slovesnost ob dokončnem odhodu JLA iz Slovenije.
Bojkot levice in prisotnost osamosvojiteljev
Priprave na letošnjo državno proslavo je medijsko zasenčila užaljenost predstavnikov tranzicijske levice z Milanom Kučanom na čelu, ker se je Koordinacijski odbor za državne proslave odločil, da na prireditev ne bo povabil praproščakov t. i. zveze borcev NOB. Ti na svojih praporih nosijo (rdečo) zvezdo. Zaradi te ideološke užaljenosti je svojo udeležbo na slovesnosti odpovedala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na slovesnosti tako ni bilo videti niti vidnih predstavnikov levih opozicijskih strank (GS, SD in Levica). Je pa bilo med prvim delom govora predsednika vlade Janeza Janše slišati protestne žvižge in vzklike skrajnih levičarjev iz ozadja. Kljub temu je bila slovesnost v Kopru dobro obiskana, saj so se je poleg večine ministrov aktualne vlade udeležili predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni predsednik vlade Lojze Peterle ter ministri Janez Janša (tudi v vlogi aktualnega predsednika vlade), Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju, ter številni drugi.
Dan, ko je Slovenija dokončno postala svobodna
Predsednik vlade Janez Janša je govor v Kopru začel z opisom zgodovinskega trenutka v noči s 25. na 26. oktober 1991, ko je slovenske teritorialne vode zapustila ladja z zadnjo skupino pripadnikov JLA. Ta dogodek je predstavil kot dokončno uresničitev slovenskih sanj o svobodi in samostojnosti. Ko so po njegovih besedah naslednje jutro nad Koprom posijali prvi jesenski sončni žarki, je bila Slovenija prvič v zgodovini zares svobodna in suverena država. Pri tem je poudaril, da je prav vojaška zmaga v osamosvojitveni vojni omogočila, da si je Slovenija izborila mednarodno priznanje in pravico, da sama odloča o svoji prihodnosti. Posebej je izpostavil, da brez varnosti ni stabilnosti, brez stabilnosti pa ni gospodarskega napredka, zato je bila zmaga nad JLA temelj vseh poznejših uspehov države.
Od osamosvojitve do evropskega uspeha
V nadaljevanju je predstavil prvo obdobje razvoja samostojne Slovenije kot zgodbo o hitrem napredku. Spomnil je na čas, ko so Slovenci sanjali, da bi njihova država postala »druga Švica«, ter poudaril, da te sanje niso bile zgolj idealistična želja, temveč razvojni cilj, ki se mu je Slovenija dejansko približevala. Po njegovih besedah so tehnično znanje, delavnost, podjetnost, ustvarjalnost in samozavest slovenskih ljudi postali ključni gradniki nove države. Opisal je postopno gospodarsko preobrazbo Slovenije: vzpostavljanje tržnega gospodarstva, odpiranje konkurenci, vključevanje v evropske tokove ter krepitev mednarodnega položaja. V tem obdobju je Slovenija postala članica številnih mednarodnih organizacij, med njimi OZN, OVSE, Evropske unije, evrskega območja, Nata, OECD in Mediteranske unije. Posebej je izpostavil dejstvo, da je Slovenija kot prva izmed novih držav članic prevzela vodenje Sveta Evropske unije.
Uspehi prvega slovenskega »polčasa«
Janša je posebej poudaril dosežke v prvih sedemnajstih letih samostojne države. Ocenil je, da se Slovenci danes premalo zavedamo, kako velik razvojni preskok je država naredila med letoma 1991 in 2008. Iz nekdanje jugoslovanske republike je postala država, ki se je približala povprečni razvitosti Evropske unije in se znašla v samem središču evropskega odločanja. Kot dokaz je navedel podatke o bruto domačem proizvodu na prebivalca po kupni moči. Leta 1992 je Slovenija dosegala 59 odstotkov povprečja EU, leta 2008 pa že 91 odstotkov. Prepričan je, da bi bila država danes med petimi najrazvitejšimi članicami Evropske unije in blizu življenjskemu standardu Švice, če bi nadaljevala razvoj s podobno hitrostjo. Ob tem je poudaril, da takšni dosežki niso bili dar zgodovine, temveč rezultat poguma osamosvojitvene generacije in prepričanja, da Slovenija zmore več.
Kritika razvoja Slovenije po letu 2008
Predsednik vlade je velik del govora namenil obdobju po svetovni finančni krizi. Po njegovem mnenju Slovenija po letu 2008 ni nadaljevala razvoja, temveč je zašla v obdobje stagnacije in izgubljenih priložnosti. Kljub temu da je gospodarska kriza prizadela vso Evropo, je bila slovenska recesija posebno dolgotrajna. Vzrok za to je bil po njegovem mnenju v odmiku od načela meritokracije. Namesto družbe, v kateri bi o uspehu odločala znanje in delo, se je razvijal sistem privilegijev, interesnih omrežij, selektivne uporabe prava, političnih zlorab pravosodja in političnega izključevanja. Posebej je opozoril na politično polarizacijo, ki je dosegla vrhunec leta 2022 s pozivi k »čiščenju« drugače mislečih. Namesto sodelovanja je slovenska leva politika velik del državljanov obravnavala kot nasprotnike, ne pa kot soustvarjalce skupne prihodnosti. Po Janševem mnenju je prav tak pristop povzročil, da so številne nekdanje postkomunistične države, ki so bile še pred kratkim precej za Slovenijo, državo začele dohitevati in tudi prehitevati.
Vrednote, na katerih je nastala slovenska država
Osrednje idejno jedro govora predsednika vlade je predstavljalo razmišljanje o vrednotah slovenske osamosvojitve. Janša je poudaril, da slovenska država ni zgolj sad stoletnega boja za jezik in narodni obstoj, temveč predvsem rezultat demokratične pomladi konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Posebej je izpostavil Majniško deklaracijo iz leta 1989, v kateri vidi temeljne vrednote slovenske državnosti: človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo, gospodarski razvoj in pravico slovenskega naroda do življenja v lastni suvereni državi. Te vrednote so po njegovem prepričanju dobile polno legitimnost na plebiscitu decembra 1990, ko jih je podprla velika večina slovenskih volivcev. Zato »je slovenska država neločljivo povezana z vrednotnim jedrom slovenske osamosvojitve«.
Razočaranje nad odnosom do osamosvojitve
Janša je poudaril, da je osamosvojitvena generacija leta 1991 verjela, da je sprememba trajna in da nihče ne bo več postavljal pod vprašaj pomena samostojne države. Pričakovali so, da bodo simboli nekdanjega totalitarnega sistema ostali zgolj muzejski eksponati. Po njegovem mnenju se je izkazalo drugače. Kot primer je navedel ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve v času prejšnje vlade, izraze nostalgije po nekdanji Jugoslaviji, odsotnost osrednjega spomenika osamosvojitvi ter različne politične in družbene pojave, ki jih razume kot zmanjševanje pomena osamosvojitvenega obdobja. Spomnil je, da so se številni akterji, ki samostojne Slovenije niso podpirali že ob njenem nastanku in za katere samostojna Slovenija »nikoli ni bila intimna opcija«, pozneje lotili sistematičnega spodkopavanja vrednot osamosvojitve.
Boj za zgodovinski spomin
Posebej jasno je Janša izpostavil problematiko simbolov nekdanjega komunističnega režima. Poudaril je, da so slovenski policisti in pripadniki Teritorialne obrambe leta 1991 nosili simbole samostojne Slovenije, medtem ko so pripadniki JLA nosili rdečo zvezdo in oznake SFRJ. Zato po njegovem prepričanju glede osamosvojitvene vojne ne more biti dvoma o tem, kdo je branil Slovenijo in kdo je nastopal proti njej. Ob tem je poudaril, da številni ljudje med drugo svetovno vojno niso odšli v boj zaradi komunistične ideologije, temveč zaradi ljubezni do domovine, medtem ko je bila rdeča zvezda po njegovem prepričanju predvsem simbol internacionalnega komunizma. Junij 1991 je zato označil kot prelomni trenutek, ko je Slovenija tudi simbolno prekinila z jugoslovansko preteklostjo in na Trgu republike v Ljubljani prvič dvignila svojo zastavo z demokratično izbranim grbom.
Evropa, migracije in varnost
V drugem delu govora je Janša pozornost namenil aktualnim razmeram v Evropi. Opozoril je na nasilne proteste, ropanja in nemire v nekaterih zahodnoevropskih mestih ter jih povezal z neuspešnimi migracijskimi politikami in širšimi varnostnimi izzivi. Po njegovem mnenju Evropa danes vse bolj spoznava potrebo po drugačnem pristopu k migracijam in varovanju zunanjih meja. Izpostavil je srečanje enaindvajsetih evropskih voditeljev, ki so razpravljali o zaostritvi migracijske politike EU. Zavzel se je za dosledno razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami, učinkovito zaščito zunanjih meja ter hitrejše vračanje tistih, ki nimajo pravice do vstopa ali bivanja v Evropski uniji. Poudaril je tudi pomen močne Evropske unije in Nata.
Priprava na nov zgodovinski prelom
V zaključnem delu govora je Janša ocenil, da svet prehaja v obdobje velikih sprememb. Povojni mednarodni red se spreminja hitreje kot kadarkoli po koncu hladne vojne. Prihodnost ni vnaprej zagotovljena in uspeh bo odvisen od pripravljenosti ljudi sprejemati odgovorne in včasih težke odločitve. Podobno kot leta 1989 so tudi danes nevarnosti in priložnosti tesno prepletene. Slovenija mora po njegovem prepričanju odpraviti napake zadnjih let in ponovno najti energijo, s katero je ustvarila svojo državo in dosegla razvojni vzpon.
Poklon osamosvojitveni generaciji
Govor je Janša sklenil s poklonom vsem, ki so sodelovali pri osamosvojitvi in obrambi države. Spomnil je na padle v vojni za Slovenijo ter poudaril, da njihova žrtev ustvarja moralno obveznost sedanjih generacij. Slovenci ne smejo pozabiti, da je bila svoboda pridobljena s pogumom in tudi z žrtvami ljudi, ki so bili pripravljeni braniti pravico naroda do lastne države. Slovenija mora ostati svobodna, varna in suverena država, prihodnjim generacijam pa mora zapustiti več priložnosti, več varnosti in več svobode, kot jih je podedovala sama. Govor je zaključil s čestitko ob dnevu suverenosti in dodal: »Bog živi svobodno in suvereno Slovenijo.«
Skrajni levičarji motili proslavo
Ob robu proslave so policisti obravnavali več kršiteljev, ki so motili slovesnost ob dnevu suverenosti. Kot so sporočili s Policijske uprave Koper, je skupina sprva štela približno 20 oseb, pozneje pa se je povečala na 40 do 50 udeležencev. Motenje je trajalo približno petnajst minut, in sicer med govorom predsednika vlade Janeza Janše. Ravnanje protestnikov ga ni vrglo iz tira, zato je svoj nagovor nemoteno nadaljeval. Policisti so »z opozorili in ukazi preprečili nadaljnje motenje slovesnosti«. Dvema osebama so izdali plačilna naloga zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru. Policija ob tem sporoča, da nadaljuje z zbiranjem obvestil in dokazov za ugotovitev identitete preostalih kršiteljev ter napoveduje nadaljnje prekrškovne postopke.
Med protestniki je bilo mogoče opaziti Franca Jurija, ki je kot poslanec LDS v času osamosvajanja nasprotoval slovenski osamosvojitvi, in nekdanjo poslanko SD Jadranko Šturm Kocjan, ki se očitno še vedno ni odrekla nostalgiji po nekdanjem rdečem režimu.
