Piše: Bogdan Sajovic
Dvodnevni vrh voditeljev Evropske unije je minil v znamenju solidarnosti z Ukrajino, zahteve po stabilnem Bližnjem vzhodu in podpore širitvi unije. Finančni okvir je obvisel v zraku. O migrantskem problemu so razpravljali z levo roko, čeprav drhal tretjega sveta zažiga Evropo.
Voditelji Evropske unije so se konec preteklega tedna (15. in 16. oktobra) sestali v Bruslju na dvodnevnem vrhu. Osrednje teme srečanja, ki mu je predsedoval predsednik Evropskega sveta António Costa, so bile gospodarska konkurenčnost in dostopnost v razmerah geopolitične negotovosti, naslednji dolgoročni proračun EU (večletni finančni okvir / VFO 2028–2034), nadaljnja podpora Ukrajini, evropska obramba in varnost (vključno s hibridnimi grožnjami), migracije, širitev in notranje reforme ter razmere na Bližnjem vzhodu.
Voditelji so pregledali napredek pri agendi »Ena Evropa, en trg«. Poudarili so nujnost odločilnega napredka pri poglabljanju enotnega trga (odpravljanje ovir, kot so razdrobljene zahteve glede označevanja in ozemeljske omejitve dobave), poenostavitvi in zmanjševanju upravnih bremen, dostopnih cenah energije in energetski uniji 2030, industrijski prenovi in inovacijah, zmanjševanju odvisnosti ter mobilizaciji naložb. Komisijo so pozvali k poenostavitvi in pospešitvi postopkov načrtovanja in izdajanja dovoljenj, izogibanju pretiranemu urejanju, zmanjšanju bremen ter zakonodajni in regulativni zadržanosti – se pravi, naj se izogibajo uvajanju nepotrebnih birokratskih bremen.
Problem visokih cen energije
Velik poudarek je bil na visokih cenah energije. Udeleženci zasedanja so pozvali k usklajenemu evropskemu odzivu s ciljnimi in začasnimi ukrepi, ki upoštevajo posebne okoliščine držav članic in varujejo enotni trg. Odobravanje sta požela predlog o odlogu nekaterih obveznosti iz uredbe o metanu ter namera Evropske komisije, da podaljša začasni okvir državne pomoči za najbolj izpostavljene industrijske sektorje, razvije kratkoročni okvir za optimizacijo zmogljivosti in učinkovitosti rafinerij EU ter spodbuja prostovoljno združevanje povpraševanja po energiji. Komisijo so pozvali, naj prouči in po potrebi predlaga dodatne kratkoročne ukrepe.
Obravnavali so tudi globalna makroekonomska neravnovesja in komisijo pozvali, naj nadaljuje k rezultatom usmerjene dialoge, učinkovito uporablja obstoječe instrumente EU in nujno okrepi orodja EU z novimi ukrepi.
Finančni okvir še v zraku
Prihodnji večletni finančni okvir (VFO 2028–2034) je tudi po dvodnevnem zasedanju še vedno v zraku. Po predstavitvi posodobljenega pogajalskega predloga irskega predsedstva so udeleženci razpravljali o ključnih elementih za uravnotežen kompromis. Končni dogovor ni bil dosežen. Predsednika Costo so pozvali, naj pogajanja nadaljuje – dogovor pred koncem leta 2026 bi namreč omogočil sprejetje zakonodajnih aktov v letu 2027 in s tem nemoteno financiranje EU od januarja 2028. Razprave so odražale napetosti med tistimi, ki želijo bolj ambiciozen proračun, in tistimi, ki so naklonjeni bolj fiskalno previdnim pristopom.
Odločna podpora Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je razpravam pridružil drugi dan zasedanja. Udeleženci so izmenjali mnenja s predsednikom Zelenskim in izrazili polno ter odločno podporo Ukrajini in njenemu ljudstvu ob ruskih napadih. Potrdili so neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja ter se zavezali k nadaljnji celoviti politični, finančni, gospodarski, humanitarni, vojaški in diplomatski podpori v usklajevanju s partnerji. Ostro so obsodili rusko stopnjevane in sistematične raketne napade na civiliste in kritično infrastrukturo, kot sta energetika in promet ter zdravstvo. Prav tako so obsodili tudi ruske napade na kmetijsko infrastrukturo, skladišča žita, izvozne objekte in plovila v Črnem morju.
Ponovljeno je bilo stališče, da EU podpira celovit, pravičen in trajen mir na podlagi Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava z robustnimi in verodostojnimi varnostnimi jamstvi za Ukrajino. Meje se ne smejo spreminjati s silo, agresor ne sme biti nagrajen, dolgoročna varnost in sposobnost samoobrambe Ukrajine morata biti zagotovljeni ter vsaka ureditev zahteva sodelovanje Ukrajine. Dodali so še, da ima Evropa ključno vlogo in bo branila svoje interese.
Rusijo so pozvali, naj se strinja s popolnim, brezpogojnim in takojšnjim premirjem ter vstopi v smiselna pogajanja.
Glede sankcij in odgovornosti so potrdili pritisk na Rusijo ter pozvali k nadaljnjim ukrepom za zmanjšanje ruskih energetskih prihodkov, zaprtju lukenj in boju proti izogibanju sankcijam, v tem pogledu pa predvsem k odpravi t. i. senčne flote, ki ima veliko vlogo pri ruskih naporih za preboj ekonomske blokade oziroma ekonomskih sankcij.
Sicer pa so voditelji ostro obsodili tudi ruske stopnjevane in vse bolj nepremišljene hibridne napade, sabotaže ter kršitve zračnega prostora in teritorialnih voda držav članic EU. Pozvali so h krepitvi odpornosti, polni uporabi obstoječih obrambnih zmogljivosti ter preučitvi dodatnih ukrepov, med katere spadajo nadaljnje ekonomske sankcije proti Rusiji in strožje vizumske zahteve za ruske državljane.
Bližnji vzhod naj se stabilizira
Glede Bližnjega vzhoda so pozvali vse strani, naj prenehajo z destabilizacijskimi dejavnostmi. Ostro so obsodili iranske napade v regiji in pozvali Iran ter njegove proksije, naj se vzdržijo nadaljnjih napadov. Obsodili so grožnje trgovskim plovilom in oviranje prometa v Hormuški ožini. Zbrani na vrhu so obsodili tudi nasilje iranskega režima proti lastnemu ljudstvu ter ponovili, da Iran nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja in mora v celoti spoštovati svoje obveznosti glede jedrskih zaščitnih ukrepov.
Ostro so obsodili stopnjevanje napadov Hutijev na sosednje države ter na civilni ladijski promet v Rdečem morju in ožini Bab al-Mandab.
Izrazili so resno zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer in humanitarne krize v Gazi ter pozvali Izrael, naj omogoči takojšnjo, neovirano in trajno humanitarno pomoč; omogoči neodvisno delovanje OZN, njenih agencij in humanitarnih organizacij; odpre mejne prehode in medicinski koridor med Gazo in Zahodnim bregom; omogoči dostop mednarodnim medijem ter spoštuje obveznosti po mednarodnem pravu in zaščiti civiliste. Po drugi strani pa so zahtevali tudi trajno razorožitev Hamasa in drugih oboroženih skupin ter izključitev Hamasa iz prihodnjega upravljanja Gaze.
Obsodili so enostranska dejanja Izraela, namenjena širitvi naselbin na Zahodnem bregu, ter pozvali k takojšnji razveljavitvi širitve nezakonitih naselij.
Ignoriranje glavnega problema
Voditelji so razpravljali tudi o širitvi Evropske unije, kar so označili kot geostrateško naložbo v mir, varnost, stabilnost in blaginjo ter kot gonilo izboljšanja življenjskih pogojev in krepitve skupnih evropskih vrednot.
Razpravljali so tudi o strateškem pomenu Arktike za evropsko in globalno varnost ter blaginjo ter o digitalni varnosti. Pozvali so ZDA, naj prekličejo sankcije proti mednarodnemu kazenskemu tribunalu, in seveda razpravljali o podnebnih spremembah ter prihajajoči konferenci OZN, ki bo v Antalyji.
Pri vsem tem sejanju, urejanju in strateških usmeritvah pa je bilo bore malo časa posvečenega slonu v sobi. Gre seveda za množične migracije iz tretjega sveta v Evropo. To je posledica nore, samouničevalne politike, ki jo Evropska komisija, Evropski parlament, bruseljska birokracija, evropska sodišča in dobršen del političnih strank spodbujajo, podpirajo ali vsaj tiho tolerirajo. V imenu tako imenovanega napredka, kulturne obogatitve in pravičnosti.
Zato Evropa že skoraj dve desetletji na široko odpira vrata legalnim migracijam in istočasno vodi permisivno politiko do ilegalnih migracij. Tako legalne kot ilegalne migrante zasipajo s socialnimi ugodnostmi, spreminjajo pravila in zakonodajo v njihovo korist, mižijo ob njihovih ekscesih in jih celo opravičujejo. In dogodki zadnjih tednov so logična posledica nore politike na področju migracij.
Že več tednov traja invazija desettisočev severnoafriških migrantov na špansko enklavo Ceuta. Vdiralci so preplavili mesto, uničujejo infrastrukturo, plenijo trgovine ter napadajo domačine. Vojska in policija sta pasivni, levičarska vlada tudi.
Kot sta pasivni tudi vlada in policija v Franciji, kjer divjaki migrantskega rodu, ki jih spodbuja in se z njimi meša levičarska sodrga, uničujejo, plenijo in požigajo po francoskih mestih. In za razliko od divjakov iz Ceute v Franciji divjajo pripadniki druge in celo tretje generacije priseljencev. Kar dokazuje, da so integracija, sobivanje in multikulturna družba utopični koncepti, ki nimajo zveze z realnostjo. In medtem ko se vzorec nasilja iz Francije že širi v Belgijo in Italijo, je vrh evropskih voditeljev to odpravil kar z levo roko.
Izrazili so »solidarnost s Španijo« in naložili komisiji, naj »izdela okvir za izredne razmere«, nato pa so razpravo o problemu migracij prestavili nekam v prihodnost.
Če pustimo ob strani, da je prav Evropska komisija desetletja spodbujala množično priseljevanje, ga na vse kriplje opravičevala ter cenzurirala vse njegove negativne učinke – kako potem pričakovati, da se bo dejansko lotila rešitve? In tudi če bi se reševanja problema dejansko lotila, bi glede na izkušnje trajalo leta, da bi bilo vse pripravljeno, kar pomeni, da bi bilo daleč prepozno. Ravnanje vrha EU dejansko kaže, da nimajo ne želje ne volje in verjetno tudi ne ideje, da bi kar koli dejansko storili, temveč samo predajajo vroč krompir v druge roke.
Kar seveda sproža vprašanje, kakšen smisel sploh ima dolgoročno, kratkoročno ali kakršno koli načrtovanje evropske prihodnosti, če se istočasno tolerira ali celo spodbuja množičen pritok drhali, ki namerava Evropo uničiti?
