Piše: C. R.
V Zavodu Novo mesto so javnosti danes in včeraj odprli vrata Narodnega doma in obiskovalcem predstavili njegovo bogato zgodovino, pomen in podobo po prenovi. V dveh dneh si je kulturni spomenik državnega pomena ogledalo skoraj 600 ljudi, ki jih je prenovljena stavba navdušila, pri mnogih pa tudi spomnila na osebne zgodbe, povezane z eno najpomembnejših zgodovinskih stavb v Novem mestu.
»Veseli nas, da je Narodni dom znova odprl vrata tako velikemu številu obiskovalcev. Posebej lepo je bilo srečati ljudi, ki jih na stavbo vežejo osebni spomini, pa tudi tiste, ki jo spoznavajo na novo. Želimo si, da bi Narodni dom tudi v prihodnje ostal prostor srečevanj, ustvarjanja in povezovanja ter da bi ga Novomeščani znova začutili kot svojega,« je poudaril Marko Mulej, vodja področja za kulturo v Zavodu Novo mesto, ki upravlja Narodni dom.
Obiskovalci so lahko najprej prisluhnili predstavitvi zgodovine in pomena Narodnega doma, nato pa se sprehodili skozi njegove prostore. Ogled je pri številnih obudil spomine na čas, ko so v stavbi delovale različne organizacije in so delali v eni izmed tamkajšnjih pisarn, nekateri so se spomnili obiskov nekdanjega kina v veliki dvorani, nekateri pa na plesne vaje in plesne večere z živo glasbo. Svoja doživetja so z veseljem delili tudi z ostalimi obiskovalci. »Luštno je bilo,« je bilo tako večkrat slišati.
Narodni dom pa ne oživlja le spominov, oživlja tudi vlogo prostora za različne dogodke. V njem so na voljo velika in mala dvorana ter galerija, ki jih je mogoče najeti za prireditve, slovesnosti, predstavitve, novinarske konference, okrogle mize, filmske projekcije, kongrese, seminarje, pogostitve, delavnice, vaje, manjše produkcije in druge aktivnosti. »Zanimanje za najem prostorov je res veliko. V dobrih dveh tednih smo imeli že okoli 10 dogodkov, kar nas zelo veseli,« je navdušen Mulej.
V Narodnem domu ima sedež tudi Univerza v Novem mestu, en prostor pa je namenjen Dolenjskemu muzeju, ki bo v njem postavil stalno razstavo o Leonu Štuklju.
Narodni dom ima v slovenski zgodovini posebno mesto, saj gre za prvi narodni dom na Slovenskem. Gradnja je potekala med letoma 1873 in 1885, slovesno pa je bil odprt leta 1875, ko je bilo v uporabi le pritličje. Stavba je bila v celoti dokončana deset let pozneje. Kot pomemben del kulturne dediščine Novega mesta je pred kratkim doživela temeljito prenovo, ki jo je izvedla Mestna občina Novo mesto. Konec septembra jo je slovesno odprla in predala v upravljanje Zavodu Novo mesto, ki odslej skrbi za njeno nadaljnje oživljanje in programsko uporabo.
