Kremelj še naprej dokazuje svojo zavezanost nadaljevanju vojne; je Trump prezgodaj in samovoljno napovedal premirje?

Piše: B. S.

Ameriški predsednik Donald Trump je enostransko sporočil, da sta se Rusija in Ukrajina 11. oktobra dogovorili o “energetskem premirju”.

Niti Rusija niti Ukrajina do trenutka pisanja tega članka nista uradno razglasili ali priznali energetskega premirja. Donald Trump je izjavil, da sta se tako Rusija kot Ukrajina dogovorili o energetskem premirju, ki velja takoj.

Vendar pa ni jasnega soglasja o razglašenem premirju. Visoki ukrajinski uradnik, ki je blizu ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, je za Financial Times (FT) izjavil, da Ukrajina v času objave ni imela informacij o premirju. Zelenski je odgovoril, da je razglašeno premirje “zanj novica”, vendar da Ukrajina podpira premirje, če ga bo podprla tudi Rusija. Zelenski se je srečal z uradniki Nata, da bi razpravljali o energetskem premirju, in ponovil zavezanost Ukrajine vsem resničnim ukrepom za deeskalacijo za končanje vojne. Zelenski je pozneje, 11. oktobra, poročal, da so ruske sile napadle mestno termoelektrarno št. 5 v Harkovu in povzročile znatne izpade električne energije le nekaj ur po Trumpovi objavi premirja. Kremelj do trenutka pisanja tega članka ni javno reagiral na Trumpovo objavo.

Nekateri ruski milblogerji so podvomili v resničnost energetskega premirja, ki ga je napovedal Trump. Ruski milbloger, povezan s Kremljem, je 11. oktobra trdil, da je nenavadno, da novica o prekinitvi ognja prihaja iz Washingtona in ne iz Kremlja ali Ukrajine. Drug ruski milbloger je trdil, da je Trump podobno napoved o prekinitvi ognja med Rusijo in Ukrajino 14. septembra 2026 podal, kar pa se ni uresničilo, kar nakazuje, da je Trumpova napoved prekinitve ognja 11. oktobra podobno prezgodnja ali neutemeljena. Ruski ultranacionalistični milblogerji predstavljajo pomemben del volilnega telesa ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj pogosto krepijo kremeljske narative in osvetljujejo ključne vidike ruskega geostrateškega razmišljanja. Skepticizem milblogerjev glede prekinitve ognja kaže na to, da se ruska država ne pripravlja na sklenitev premirja v energetskem sektorju. Kremelj od leta 2025 nenehno trdi, da nima želje skleniti ali se držati nobenega premirja v Ukrajini, ki ne bi privedlo do popolne ruske zmage.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno potrdil svojo pripravljenost, da v Ukrajini izvede volitve v skladu z ukrajinsko ustavo, kar bi zahtevalo celovito premirje. Zelenski je 11. oktobra izjavil, da je pripravljen organizirati volitve v Ukrajini, če se Rusija strinja s 60-dnevnim celovitim premirjem, ki bi Ukrajini omogočilo zagotovitev varnosti volitev. Zelenski je večkrat ponudil koncesije za izvedbo volitev, če Ukrajina prejme varnostna jamstva za zagotovitev varnosti volilnega procesa. Ukrajinska ustava in nacionalni zakoni prepovedujejo volitve v času vojnega stanja. Zagotovitev mirovnega sporazuma ali dolgoročnega premirja je zato predpogoj za volitve v Ukrajini. Ruske sile vsak dan izstreljujejo na stotine brezpilotnih letal in raket proti Ukrajini, pri čemer namerno ciljajo na civiliste in kritično infrastrukturo, s čimer Ukrajini preprečujejo odpravo vojnega stanja in organizacijo volitev.

Kremelj še naprej dokazuje svojo zavezanost nadaljevanju vojne in s tem Ukrajini odreka predpogoj za premirje, potrebno za izvedbo volitev. Predsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je 11. oktobra izjavil, da so ruske sile na bojišču in balistično orožje edini orodji, ki Rusijo približajo zmagi v Ukrajini. V ruskih napadih je bilo v zadnjem tednu (med 4. in 11. oktobrom) ubitih več kot 150 civilistov, Medvedevjeva izjava pa kaže, kako Rusija vidi zmago v Ukrajini skozi prizmo povzročitve maksimalne škode ukrajinskemu strateškemu zaledju, tako da se bo Ukrajina vdala ruskim zahtevam. Trditve ruskih uradnikov glede pogajanj in volitev prihajajo v času, ko ima Ukrajina na bojišču pomemben zagon, in so verjetno namenjene razbitju zahodne podpore Ukrajini, ki je prispevala k nedavnim ukrajinskim vojaškim uspehom. Kremelj verjetno ocenjuje, da bodo ruske sile lahko ponovno pridobile izgubljeni zagon na bojišču zaradi nedavnih ukrajinskih protinapadov in nadaljevale vojno, če jim bo uspelo prepričati zahodne države, da umaknejo podporo Ukrajini.

Vir: https://understandingwar.org/research/russia-ukraine/russian-offensive-campaign-assessment-october-11-2026/

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine