Piše: blagovest.si
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,1-14)
Tisti čas je Jezus spregovóril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je prirédil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih sramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjézil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali.
Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na potí in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečenega svatovskega oblačila. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzíte ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«
Zdi se, da je Matejev evangelij še posebej znan po Jezusovih prilikah. Že nekaj tednov zapored pravzaprav poslušamo in beremo odlomke iz Matejevega evangelija, v katerih Jezus preko podob, primerjav in tudi namišljenih zgodb predstavlja lastnosti božjega oziroma nebeškega kraljestva. In tudi tokrat ni nič drugače. Če smo se prejšnje tedne srečevali z vinogradom in njegovim gospodarjem, pa imamo tokrat pred seboj konkretnega kralja. In njegovega sina. Tako kot je imel gospodar vinograda svojega sina, ki so mu ga ubili. Tu spregovori o svatbi, ki jo kralj pripravi za svojega sina. A bodimo pozorni: najprej se govori o svatih, ki jih je kralj najprej posebej povabil.
Toda vabilo povabljenih ne gane. Raje gredo po svojih vsakodnevnih opravkih. Bodite pozorni. Svatba je enkraten dogodek. To ni nekaj, kar bi se zgodilo vsak dan. Gre za veliko slovesno praznovanje. Zelo čudaško bi bilo, da bi se povabljeni raje odločil, da bo počel takrat to, kar počne vsak dan. A v priliki se zgodi prav to. In s tem Jezus nakaže na to, da je vsako dejanje evharistije pravzaprav praznovanje. Nedelja je dan praznovanja, a koliko povabljenih je pripravljenih, da povabilo sprejme? Toda Jezus tu opozarja na neko drugo realnost. Namreč, da je bilo izvoljeno ljudstvo prvo povabljeno na to kraljevo gostijo, a niso bili pripravljeni sprejeti. Pač pa so raje malikovali, tudi s kršenjem sobotnega počitka ter lovom na zaslužek. Nekateri pa so šli tako daleč, da so kraljeve služabnike – to je preroke – sramotili in celo pobili. Seveda so bile posledice tragične: ne samo, da so bili morilci sami pokončani, pač pa je upostošenje prizadelo njihov kraj, mnoge nedolžne. To nas opozarja na resnost greha in kako lahko vnebovpijoči greh na ves kraj vržejo prekletstvo ter tragične posledice. A tudi danes se ne dogaja nič drugače: mnogim je pomembnejši lasten interes ter zaslužek.
Več https://blagovest.si/aktualno/misel-za-gospodov-dan-veliko-jih-je-poklicanih-a-le-malo-izbranih/
