Kristjani po vsem svetu danes z večernimi mašami začenjajo velikonočno tridnevje, ki bo svoj vrhunec doseglo na veliko noč, ko je po njihovem verovanju Jezus vstal od mrtvih. Že dopoldne so škofje darovali krizmene maše, pri katerih posvetijo olje, s katerim nato čez leto krstijo in birmajo.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je krizmeno mašo daroval v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa jo je daroval že v sredo. Papež Frančišek je krizmeno mašo daroval v baziliki svetega Petra.
Na veliki četrtek zvečer se konča 40-dnevni post, kristjani pa se pri večernih mašah spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je Jezus po zapisih iz Svetega pisma obhajal prvo mašo in postavil duhovništvo. Zato ta dan duhovniki obnovijo svoje duhovniške obljube in obnovijo obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge. To naredijo na način, da duhovnik pri večerni maši izbranim vernikom umije noge. Papež Frančišek bo letos noge umil 12 zapornikom v kraju Velletri južno od Rima.
Pri evangeličanih ta dan ne pripravljajo bogoslužij, saj evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni. Pravoslavni verniki pa bodo letos veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja praznovali 28. aprila.
Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika je učlovečenje Boga in nato njegovo darovanje na križu za človeštvo, kar v Cerkvi obeležujejo na veliko noč, edinstveno za katoliško vero in ga druge vere ne poznajo.
