Piše: Umetna inteligenca, C. R
V petek, 2. oktobra, bo na ljubljanskem okrajnem sodišču narok v odškodninski tožbi, s katero novinar Jože Možina od kulturnice Svetlane Makarovič zaradi domnevne razžalitve zahteva opravičilo in odškodnino.
Jože Možina vztraja, da Svetlana Makarovič 21. januarja 2022 na javnem shodu ni izrekla ostre politične satire, temveč poimensko sramotenje. V šesti pripravljalni vlogi z 23. septembra 2026 zatrjuje, da je pesnica pred množico, ki je nastop bučno odobravala, napadla njegovo čast, dobro ime in novinarsko integriteto, izhaja iz šeste pripravljalne vloge, ki jo je pred tednom dni pripravil Možina.
Po Možinovih navedbah spor ni o partizanstvu, domobranstvu ali geslu »smrt fašizmu«. Gre za konkreten niz očitkov zoper njega osebno. Makarovičeva naj bi ga označila za »poklicnega lažnivca«, ki »potvarja zgodovino«, za »ponižnega hlapca vlade«, »izdajalca« in »obrekljivca brez časti«. Dodala naj bi, da je »izkozlal pričevalce«. Sledile so živalske podobe: »našla svinja je korito«, »žre, se baše in kozla«. Nastop naj bi sklenila z ukazom: »Jezik za zobe, Možina!«
Možina pravi, da takšno zaporedje ni polemika o oddaji Utrip z 15. januarja 2022, temveč celostna diskreditacija: najprej očitek zavestnega laganja, nato moralno razvrednotenje, nato prikazovanje človeka kot odvratnega bitja in na koncu poziv k utišanju. Javna izvedba ob huronskem odobravanju naj bi učinek še okrepila. Posebej izpostavlja pavšalno zaničevanje gostov oddaje Pričevalci – preživelih taborišč, partizanov, domobrancev in žrtev revolucionarnega nasilja.
Osrednji dokazni očitek vloge je preprost: Makarovičeva po njegovem mnenju doslej ni pokazala niti ene konkretne neresnične povedi iz Utripa, ki bi utemeljevala oznako poklicnega lažnivca. Nestrinjanje z razlago dražgoške tragedije po Možinu ni dokaz potvarjanja zgodovine. Sklic na oblast in na medvojno prisego drugih oseb prav tako ne dokazuje, da je on »hlapec« ali »izdajalec«.
Oznako satire zavrača kot izgovor. Sklicuje se na analize Matije Ogrina, Urške Perenič, Milčka Komelja in Jožefa Muhoviča ter na pravna stališča Jana Zobca in Klemna Jakliča: rima in sloves avtorice naj ne bi spremenila žalitve v umetniško nedotakljivost. Očitke o laganju in podrejenosti vladi obravnava kot trditve o dejstvih, ki jih je treba dokazati, ne kot prosto metaforo.
Vloga opozarja tudi na poznejše širjenje istega besedila. 13. septembra 2025 naj bi ga na Graški Gori recitiral tedaj mladoletni Teo Škratek. Predsednik organizacijskega odbora Franc Žerdin je po poročilih odstopil in dejal, da nastopa ne bi dovolil, če bi poznal vsebino. Zveza borcev se je distancirala od neprimernih izjav zunaj uradnega programa.
Možina zahteva opravičilo, objavo sodbe in 2.000 evrov odškodnine. Trdi, da vplivna javna osebnost z razčlovečujočim napadom pred množico ne sme standardizirati utišanja novinarja. Sodišče o utemeljenosti zahtevka še ni odločilo.
