Piše: Vida Kocjan
Vlada je predlog interventnega zakona (pomoč kmetijstvu, gozdarstvu in transportu zaradi visokih cen goriv) sprejela 7. septembra. Pristojni parlamentarni odbor ga je potrdil 10. septembra. Državni zbor je nato o zakonu na izredni seji glasoval v petek, 11. septembra 2026, in ga podprl z 49 koalicijskimi glasovi.
Zakon vključuje tudi spremembe Zakona o trošarinah (znižanje trošarine na kurilno olje, ki se uporablja v kmetijstvu). Šlo je za nujni postopek zaradi trenutne draginje goriv. Zakon so podprli v koaliciji in stranki Resni.ca, Svoboda in Levica sta se glasovanju izognili.
Potrebno je bilo nujno vladno ukrepanje
Visoke cene goriv najbolj neposredno prizadenejo cestni prevoz blaga in potnikov, logistiko ter kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in marikulturo. Višji stroški v teh dejavnostih se hitro prenašajo v cene prevoza, hrane in drugega blaga, na koncu pa jih občutijo gospodarstvo in potrošniki. Namen koalicije je z interventnim zakonom omejiti prenos visokih stroškov ter zaščititi prehransko oskrbo, konkurenčnost slovenskega gospodarstva in potrošnike pred dodatnimi podražitvami. Pri tem ne gre za splošno subvencioniranje goriva, temveč za ciljno in začasno pomoč najbolj izpostavljenim dejavnostim. Vsi ukrepi so ciljno usmerjeni, preverljivi in javnofinančno obvladljivi.
Pomoč kmetijstvu, prevoznikom blaga in gozdarstvu
Zakon o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv uvaja ukrepe. Prvi je pomoč cestnim prevoznikom blaga in potnikov, z izjemo že subvencioniranega javnega potniškega prometa, pri pokrivanju dela dodatnih stroškov dizelskega goriva. Država sicer ne bo krila celotne cene goriva niti celotnega povišanja, temveč največ 70 odstotkov dodatnega stroška nad določeno referenčno ceno. Pomoč bo vezana na dejansko opravljene kilometre, normirano porabo glede na kategorijo vozila in dejansko kupljeno gorivo. Za upravičeno porabo goriva bo pomoč mogoče uveljavljati tudi za nazaj, in sicer od 4. junija. Minister Jernej Vrtovec je pojasnil, da predlog zakona predvideva določitev zgornje meje pomoči in doplačilo razlike do cene goriva, ki velja na borzah. Pri avtoprevoznikih je trenutno veljavna borzna cena nafte 1,03 evra, v predlaganem zakonu pa so kapico, ki jo lahko vlada s sklepom spreminja, določili pri 0,75 evra. Razliko med tem in borzno ceno bo glede na predlog pokrila država.
Drugi ukrep je namenjen kmetijstvu in gozdarstvu. Upravičena količina goriva se bo določala na podlagi dejansko kupljenega goriva, obdelovanih površin in normirane porabe glede na vrsto rabe zemljišča, pri čemer se bo ukrep izvajal po de minimis shemi državne pomoči. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec je izpostavila, da so se na ministrstvu odzvali na pozive številnih kmetov in organizacij pridelovalcev.
Za nosilce kmetijskih gospodarstev in določene gozdarje je uvedena pomoč za nakup plinskega olja kot goriva za ogrevanje oziroma KOEL, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Sprejeta je tudi posebna ureditev za male kmetije, ki ne dosegajo praga za vračilo trošarine. Ribičem, ki izvajajo gospodarski ribolov, in čebelarjem z vozili, prirejenimi za prevoz čebeljih panjev, pa bodo omogočili uveljavljanje pomoči za dizelsko gorivo, in sicer ob predložitvi dokazil o dejansko opravljenih vožnjah oziroma premikih čebeljih družin.
Subvencije in Borzen
Tretji ukrep prinaša subvencije za nakup in namestitev energijsko učinkovitih in varnih pnevmatik razreda A ali B, kategorij C1 in C2. Subvencija znaša 150 evrov za posamezno upravičeno pnevmatiko, za ukrep je predvidenih pet milijonov evrov. Izvajal se bo do porabe sredstev, in sicer po vrstnem redu prispelih vlog. Ukrep je namenjen predvsem prevoznikom za nakup t. i. ekoloških gum. Tokrat prek Borzena.
Pri tem ne gre za stare pnevmatike, ampak za napredne, ki povzročajo tudi manj izpustov.
Če bi morali shemo pomoči izvajati na letni ravni, bi to za državo pomenilo okoli 30 milijonov evrov sredstev. Izvajanje vseh ukrepov bo prevzel Borzenov center za podpore, ki bo vzpostavil sistem za oddajo in obravnavo vlog, izvajal izplačila ter skrbel za nadzor. Pomoč bo vezana na dejansko in dokazano poslovno aktivnost v večini primerov oziroma pod materialno in kazensko odgovornostjo vlagatelja vloge. Prav tako bo zaradi zmanjšanja administrativnih stroškov postavljena najnižja cena na računu, in sicer 20 evrov.
Denar se v Borzenu zbira iz prispevkov za financiranje ukrepov na področju obnovljivih virov energije, ki ga prek položnic za elektriko plačujemo državljani. Zdaj bo del tega namenjen za subvencioniranje stroškov nafte.
Za ukrepe porabe virov prek Borzena in posebnega sklada mora zeleno luč dati še Evropska komisija, pri čemer pa v vladi ne pričakujejo večjih težav. Če tega morda ne bi dobili, pa bodo sredstva šla iz državnega proračuna. Slednje bi bilo sicer škoda, saj je v Borzenu zbranih 400 milijonov evrov denarja, »ki so ga pod vlado Roberta Goloba nesmotrno porabljali za različne finančne sheme«, kakor je to predstavil minister Vrtovec. Napovedal je tudi pripravo sprememb zakonodaje glede obnovljivih virov energije, tako da bi ta opredelila delovanje družbe Borzen kot tiste, ki lahko priskoči na pomoč reševanju slovenskega gospodarstva zaradi energetske krize.
Zagotovil je, da zaradi finančne pomoči avtoprevoznikom in kmetom iz sredstev Borzena ne bo ogrožena izvedba drugih razpisov, ki jih izvaja ta družba, kot je denimo izplačilo subvencij za nakup toplotnih črpalk in podobnih stvari. Napovedal je tudi, da država v prihodnje »absolutno ne bo več financirala subvencij za nakup električnih vozil«. Glede pomoči navadnim državljanom, ki jih prav tako pestijo visoke cene naftnih derivatov, pa je Vrtovec dejal, da čakajo odgovor iz Bruslja glede znižanja trošarin.
Zbornice se strinjajo
Predlog interventnega zakona podpirajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ter Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. V KGZS so zadovoljni, da je nova vlada zbornične pozive vzela resno in pristopila k iskanju konkretnih rešitev za blažitev posledic visokih cen goriva za slovenske kmete.
Zakonu so naklonjeni tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ki so sodelovali tudi pri njegovi pripravi. Slednji so dosegli, da se med upravičence do pomoči vključi tudi podjetja in samostojne podjetnike, ki uporabljajo gorivo za tovorna vozila, kombije in druga lahka gospodarska vozila ter gradbene in druge delovne stroje in mehanizacijo. Koalicija je predlogu prisluhnila in z dopolnili med upravičence umestila tudi samostojne podjetnike, katerih vozila za prevoz blaga so uvrščena v kategorijo lahkih tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone. Hkrati je določeno, da koncesionarji do subvencij za gorivo ne bodo upravičeni za prevoze, ki jih opravljajo v okviru gospodarske javne službe, za druge prevoze pa bodo.
Svobode in Levice težave kmetov in prevoznikov ne zanimajo
Glasovanje o Zakonu o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv v državnem zboru 11. septembra je pokazalo naslednje. V dvorani je bilo 23 poslancev, ki niso glasovali, temu so se izognili. To so bili:
Svoboda (19): Matej Arčon, Alenka Bratušek, Mateja Čalušić, Robert Golob, Matej Grah, Robert Janev, Jana Jerman, Andrej Klemenc, Tomaž Lah, Vinko Logaj, Tereza Novak, Metka Pešl Šater, Andreja Rajbenšu, Borut Sajovic, Dušan Stojanovič, Lucija Tacer Perlin, Teodor Uranič, Duško Vujanović, Sara Žibrat
Levica (4): Tina Brecelj, Mesec Luka, Nataša Sukič, Vladimir Šega. Aste Vrečko ni bilo dvorani
