Piše: Petra Janša
V sredo, 9. septembra 2026, se je v Ljubljani zgodil zgodovinski premik. Izrael je uradno odprl svoje prvo rezidenčno veleposlaništvo v Republiki Sloveniji.
Dogodek, ki ga je zaznamovala prisotnost izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara in njegovega slovenskega kolega Toneta Kajzerja, ni le diplomatski mejnik. Je jasen signal, da se po letih ohlajenih odnosov in političnih napetosti odpira novo poglavje – poglavje, v katerem lahko Slovenija in Izrael zgradita močno, vzajemno koristno partnerstvo, zlasti na gospodarskem področju. Ob tem je zunanji minister Kajzer jasno poudaril, da si želimo z Izraelom odprtega, rednega in vsebinsko političnega dialoga, s katerim si med prijatelji izmenjujemo stališča in krepimo sodelovanje na področjih, na katerih imamo skupne interese.
Politični preobrat v prid gospodarstva
Odprtje veleposlaništva prihaja v pravem trenutku. Nova slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše je že v prvih mesecih pokazala, da visoko ceni prijateljstvo z Izraelom – edino stabilno demokracijo na Bližnjem vzhodu in enim najbolj inovativnih gospodarstev na svetu. Izraelski zunanji minister Gideon Sar je ob tem izrazil globoko hvaležnost in dejal, da je to zgodovinski dan ter pomemben trenutek v odnosih med državama. Ob tem se je zahvalil aktualni vladi za izkazano prijateljstvo in poudaril, da gre za investicijo v skupne odnose. Prejšnja oblast pod vodstvom Roberta Goloba je odnose z Jeruzalemom sistematično slabšala s politiziranim priznanjem »palestinske države«, embargi, prepovedmi in retoriko, ki je bila bližje uličnim protestom kot državniškemu razmišljanju. Zdaj se stvari vračajo v normalne tirnice, kar je odlična novica tako za diplomacijo kot za celotno slovensko gospodarstvo.
Skokovita rast blagovne in storitvene menjave
Leta 2025 je blagovna menjava med Slovenijo in Izraelom dosegla 244 milijonov evrov, kar pomeni 14-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Slovenski izvoz v Izrael je zrasel kar za 35 odstotkov in dosegel 131 milijonov evrov. Med najpomembnejšimi izvoznimi artikli ostajajo avtomobili in druga motorna vozila, cepiva, električni akumulatorji, mineralna volna, zdravila in papir, medtem ko je uvoz iz Izraela znašal 113 milijonov evrov. Te številke so spodbudne, a so še daleč od realnega potenciala, ki ga ponuja izraelsko gospodarstvo. Še izraziteje se je povečala storitvena menjava, ki je leta 2025 dosegla 148 milijonov evrov, kar je skoraj za polovico več kot leto prej. Slovenija je v Izrael izvozila za 98 milijonov evrov storitev, predvsem na področju transporta, telekomunikacij, računalniških in informacijskih storitev ter potovanj, uvoz storitev iz Izraela pa je znašal 50 milijonov evrov.
Sinergije med inženirskim znanjem in visoko tehnologijo
Izrael velja za globalnega voditelja na področjih, na katerih Slovenija intenzivno išče svojo prihodnost, kot so visoka tehnologija, umetna inteligenca, kibernetska varnost, napredno zdravstvo, agroživilstvo, vodne tehnologije, obrambna industrija in zelena energija. Slovenija po drugi strani razpolaga z odličnimi inženirji, vrhunskimi proizvodnimi zmogljivostmi, strateško lego v osrčju Srednje Evrope in neposrednim dostopom do evropskega trga. Ko se te komplementarne prednosti združijo, nastanejo sinergije, ki močno presegajo običajno blagovno trgovino. Zato je minister Kajzer prepričan, da so možnosti ogromne, in je ob robu srečanja izpostavil, da prav v povezovanju teh prednosti vidi veliko priložnosti. Poslovnega foruma tako ne razume kot zaključek pogovora, temveč kot začetek novega poglavja.
Prvi konkretni mostovi gospodarskega foruma
Ob odprtju veleposlaništva je namreč v Ljubljani v Grand Plaza Hotelu potekal tudi slovensko-izraelski poslovni forum. Več kot 35 slovenskih in 12 izraelskih podjetij, kar skupaj predstavlja več kot 50 visokih predstavnikov, je razpravljalo o konkretnih priložnostih na področjih naprednih tehnologij, umetne inteligence, zdravstva, agroživilstva, vodnih tehnologij, logistike in transporta, kjer so pomemben del programa so namenili sodelovanju med pristanišči – predstavljeni sta bili Luka Koper in izraelsko pristanišče Ašdod. Gospodarska zbornica Slovenije je z izraelskimi partnerji, natančneje z združenjem proizvajalcev, izvoznim inštitutom in federacijo gospodarskih zbornic, podpisala tri memorandume o sodelovanju. To niso le protokolarni koraki, temveč prvi konkretni mostovi do novih pogodb, skupnih projektov in naložb. Šef slovenske diplomacije je ob tem jasno začrtal smer delovanja gospodarske diplomacije, ko je dejal, da mora ta slovenskim podjetjem odpirati vrata, iskati nove trge in ustvarjati nove priložnosti, njeno delo pa se mora odražati v merljivih rezultatih. Dodal je še, da uspeha tega obiska ne bomo merili samo po dobrih pogovorih, ampak predvsem po tem, kaj bo iz njih nastalo v prihodnjih mesecih in letih – po novih poslih, naložbah in novih partnerstvih.
Priložnosti na področju inovacij, farmacije in kmetijstva
Največje priložnosti se najprej ponujajo na področju tehnologije in inovacij. Izrael upravičeno nosi naziv »start-up nacija«, saj so njegov ekosistem tveganega kapitala, povezanost akademije z industrijo in kultura hitrega preizkušanja idej svetovni fenomen. Slovenija ima odlične raziskovalne institute in agilna tehnološka podjetja, zato bi skupni projekti na področju umetne inteligence, kibernetske varnosti in pametnih mest lahko prinesli izjemno visoko dodano vrednost. Že leta 2020 podpisano skupno deklaracijo o tehnoloških inovacijah je zdaj čas končno napolniti z vsebino. Drugo pomembno področje sta zdravstvo in farmacija. Izraelska podjetja so pionirji na področju medicinskih naprav, telemedicine in biotehnologije, slovenska farmacevtska industrija pa ima tu odlične vstopne točke. Sodelovanje pri razvoju novih zdravil, cepiv in digitalnih zdravstvenih rešitev bo neposredno koristilo pacientom v obeh državah. Tretje področje obsega agroživilstvo in vodne tehnologije. Izrael je svetovni prvak v namakanju, preciznem kmetijstvu in predelavi hrane v zahtevnih sušnih razmerah, prenos izraelskega znanja o učinkoviti rabi vode pa bo neposredno pomagal našim kmetom pri soočanju s podnebnimi spremembami.
Povezovanje logistike, turizma in strateške obrambe
Ne smemo pozabiti niti na logistiko, transport in turizem, pri čemer bi nujno potrebna neposredna letalska povezava med državama močno olajšala poslovne in turistične stike. Izraelski turisti so leta 2025 v Sloveniji ustvarili 29.302 prihoda in 90.267 prenočitev, z boljšo promocijo pa se lahko te številke še večkratno povečajo. Obrambna industrija in varnostne tehnologije so še eno področje z izjemnim potencialom. Izrael razvija najnaprednejše varnostne sisteme na svetu, Slovenija kot članica Nata in EU pa v trenutnih zaostrenih globalnih razmerah nujno potrebuje zanesljive partnerje. Sodelovanje na tem področju presega čisti posel, saj gre za vprašanje nacionalne varnosti in strateške avtonomije. To dinamiko je potrdil tudi Kajzer, ko je po uradnih pogovorih odločno napovedal, da je po daljšem obdobju manj intenzivnih političnih stikov čas, da sodelovanje med Slovenijo in Izraelom končno prestavimo v višjo prestavo.
Veleposlaništvo kot neprecenljiv operativni most
Stalna diplomatska prisotnost pomeni, da bo prva rezidenčna izraelska veleposlanica Ruth Cohen-Dar z ekipo vsakodnevno na voljo slovenskim podjetjem. Ekonomski svetovalci, poslovni forumi in neposredni stiki bodo postali stalnica. To bo drastično zmanjšalo administrativne ovire in pospešilo komunikacijo, kar je neprecenljivo predvsem za mala in srednja podjetja, ki tvorijo hrbtenico slovenskega gospodarstva. Seveda so dežurni kritiki – tisti, ki so v preteklih letih ideološko uničevali odnose z Izraelom – znova protestirali. Slišali smo populistične parole o moralnih vprašanjih, a realnost mednarodne politike je preprosta. Izrael je demokratična država, ki se brani pred brutalnim terorizmom, in hkrati tehnološki velikan, s katerim tesno sodelujejo vse razvite države sveta. Slovenija si ne sme več privoščiti, da bi zaradi ideoloških blodenj skrajne levice zanemarjala priložnosti za lastna podjetja, delovna mesta in gospodarsko rast.
Opomba: članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji.
