Piše: STA
Če bo interventni zakon za razvoj Slovenije zavrnjen na referendumu, bo to prineslo blokado rešitev na davčnem področju, v zdravstvu, pri upokojevanju, je danes opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Ljudem bo treba razložiti, da je zakon dober za gospodarstvo, s tem pa tudi za njihovo blaginjo, je dodal.
Zelo bi bilo pomembno, da bi se rešitve, vključene v interventnem zakonu, začele uresničevati čim prej, je po seji upravnega odbora GZS dejal Šimonka. “To, kar je dobro za gospodarstvo, je dobro za ljudi. In težko si predstavljam, da bi referendumska zahteva preprečila vse, kar je pozitivno za razvoj gospodarstva, podjetij in za blaginjo vseh državljanov Slovenije,” je poudaril.
Kot je nadaljeval, bi referendumska zavrnitev interventnega zakona vsaj za leto dni prinesla blokado rešitev na davčnem področju, pri razbremenitvah v zdravstvu, pri upokojevanju … “Skratka, nobenih pametnih rešitev z vseh teh področij ne bi bilo,” se boji.
V tej luči upa, da bo pred referendumom dovolj časa, da se “nejevernike, ki ne verjamejo ali pa ta trenutek zavajajo z nekaterimi podatki in analizami”, prepriča v koristi interventnega zakona, da bo ta na koncu ugledal luč sveta.
Po Šimonkovih besedah med delodajalskimi organizacijami obstaja “kar močno soglasje”, da se morajo pri tem angažirati in izbrati pravilno argumentacijo, da bo Slovenija “enkrat dojela, da je treba spreminjati poslovno okolje v smeri, da bomo lahko lažje napredovali, da bomo dvignili produktivnost, s tem pa dodano vrednost in seveda tudi blaginjo za vse ljudi”.
V sindikalnih centralah so zbrali potrebnih 40.000 podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Te bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti DZ, ki bo moral referendum razpisati. Sindikalisti so prepričani, da pri zakonu ne gre za razvoj Slovenije, temveč za razkroj socialne države.
Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
