Janja Garnbret: “Sem tekmovalka po duši in srcu in v plezanju uživam”

Sedemindvajsetletna šampionka je v finalu kljubovala vročim soparnim vremenskim razmeram, ki so povzročile, da so bili oprimki vlažni in spolzki ter niso nudili pravega oprijema. “Res sem si želela iti do konca, Korošica v meni ni popustila, res sem bila trmasta,” je dejala šampionka po koncu podelitve, ko so navijači, zbrani pod steno športnega parka Bonifika, skupaj s 27-letnico v en glas zapeli slovensko himno. Po finalu je bila v pogovoru z novinarji zgovorna kot vedno, nasmejana in dobro razpoložena.

“Odplezala sem, kot sem si zamislila. Sicer sem vmes sama sebi dala en mali srčni napad, ampak sem se iz tega rešila.” “Bilo je zelo vlažno, kar se je čutilo na oprimkih. Bolj sem se ‘borila’ ostati na steni, kot pa dejansko plezala smer. Podpora ljudi, vso to navijanje, me je nekako držalo na steni in sem vesela, da sem v takih razmerah lahko odplezala smer, kot sem si začrtala,” je podoživela stresne trenutke, ko je kazalo, da bi se lahko njen nastop končal predčasno. “Zaradi vlage je lahko tudi vsak najmanjši premik povzročil zdrs, vendar sem se obdržala,” je še dejala.

Ko je tako vlažno, plezalec v steni nima prav veliko manevrskega prostora. “Večkrat posežeš v vrečko z magnezijem in na ta način skušaš osušiti prste, ko pa je enkrat tako vlažno, kot je bilo v finalu, se moraš prilagoditi razmeram, vendar prav veliko niti ne moreš narediti. Vse je odvisno od kože na dlaneh in prstih.” Garnbret je zadovoljna s formo kljub manj tekmovalnim preizkušnjam. “Všeč mi je, da sem bila na tekmi takoj v tekmovalnem ritmu, ker sem tekmovalka po duši, tekmovalka po srcu in v tem uživam že od kvalifikacij naprej, v polfinalu, finalu. Bila sem umirjena, pomirjena, zadovoljna sama s sabo, ker sem vedela, da je moja forma dobra in sem vesela, da sem lahko to tudi pokazala na steni.” Ob tem je pohvalila navijače. “Publika je bila fantastična.

Vsako leto mi je zelo lepo nastopati pred domačimi, tu so bili tudi moji prijatelji, družina, vsi so navijali, to se čuti in prav to je tisto, kar te drži na steni. Tudi ko so zapeli himno, ne vem, če je bila že kdaj tako glasna,” je opisala. “Ta podpora, ki jo čutiš, ko ljudje pridejo, ker te hočejo gledati, je nekaj zelo lepega. Te pozornosti sem navajena, ampak je pa tudi noro,” je Garnbret spregovorila o navijaškem “fenomenu Janje”, ko se vzdušje na tekmah lahko primerja tudi s tistim na koncertih priljubljenih glasbenih skupin. Spominja se tudi tekem v Kranju, ko ji zaradi glasnega kričanja otrok ni bilo najlažje plezati. “Tega nisem bila navajena, ampak sem to zelo vzljubila. To sem se naučila obrniti sebi v prid. Je pa vsako leto bolj noro. Se mi zdi, da te nekako to drži pokonci. Mogoče pa se bo naredila in skovala kakšna Janja iz teh otrok, ki so na drugi strani pod steno.”

Dotaknila se je tudi poškodb v vrhunskem športu ter se odzvala na hudo poškodbo slovenskega kolesarskega šampiona Tadeja Pogačarja, ki je po padcu in poškodbi moral končati dirko po Španiji in tekmovalno sezono. “Absolutno mi je bilo žal za Tadeja, da je dirko končal na tak način. Poškodbe v nobenem športu nikoli niso lahke in nobenemu je ne privoščim,” je dejala Garnbret. “Ko sem videla novico in preverila, kaj se je primerilo Tadeju, mi ni bilo vseeno, ampak kolesarstvo je nevarno in vsi sprejmejo to tveganje, ko gredo na dirko. Želim mu hitro okrevanje, pri Tadeju vem, da bo prišel nazaj še močnejši” je še dodala. Tudi Garnbret ima izkušnje s poškodbami in okrevanjem. “Ko sem si poškodovala prst leta 2023, sem našla drugačne načine za trenirat. Iz tega se nekaj naučiš in potem prideš ven še močnejši. Vedno pravim, da je vsaka stvar za nekaj dobra, čeprav se zdaj v tej situaciji to ne sliši prav. To mi vedno reče moja mama. Iz vsake takšne situacije sem nekaj dobrega potegnila,” je sklenila.