Piše: Vida Kocjan
Radiotelevizija Slovenija (RTVS) z okoli 2.000 zaposlenimi in številnimi dodatnimi pogodbenimi sodelavci je v resnih poslovnih težavah, likvidnostni položaj javnega zavoda se zaostruje. Čedalje bolj jasno je, da so razlogi za to slabo vodenje, visoke plače, posojila in spori.
Uprava, ki jo vodi Natalija Gorščak (svet zavoda pa nevladnik Goran Forbici), že nekaj časa za izplačilo plač najema posojila pri državni zakladnici. Junija so najeli 8,1 milijona evrov; do konca meseca so vrnili le okoli 2,5 milijona evrov, dolg 5,6 milijona evrov pa je ostal. Zadolževanje pri državni zakladnici naj bi bilo sicer le začasno, premostitveno, za čas od izplačila plač 15. v mesecu do prejema prilivov iz obveznega RTV-prispevka. Že iz tega je očitno, da prilivi iz RTV-prispevka ne zadoščajo za poplačilo dolga ali pa uprava denar iz tega vira porablja za kaj drugega. Na slednje v zadnjem času opozarjajo tudi zunanji strokovnjaki in omenjajo, da je treba stvari preveriti s posebno revizijo.
RTVS na robu likvidnostnega zloma
Na težave, povezane z vodenjem tega javnega zavoda, opozarja tudi nekdanji generalni direktor RTVS Igor Kadunc. V posebnem zapisu je bil zelo kritičen tako do Natalije Gorščak kot do Gorana Forbicija. Njuno večmesečno trmarjenje in zavračanje podpisa pogodb z ministrstvom za kulturo in uradom za narodnosti že v začetku leta je označil za neodgovorno. Če bi pogodbe podpisali pravočasno, bi imeli približno 7,7 milijona evrov več prilivov in ne bi potrebovali posojil. Zdaj pa so na robu likvidnostnega zloma. Uprava je pričakovala, da jim bodo v državni zakladnici odobrili 12 milijonov evrov posojila, vendar so z ministrstva za finance odobrili limit le 9,5 milijona evrov do konca leta. To je tudi najvišja možnost črpanja kratkoročnih posojil za RTVS.
Pojasnili so, da so se denarni tokovi RTVS glede na izhodišča ob začetku leta poslabšali oziroma postali bolj negotovi. To pa je ključno pri presoji nadaljnjega obsega in pogojev zadolževanja RTVS, zlasti z vidika sposobnosti pravočasnega vračila črpanih sredstev. To pomeni, da bo RTVS do konca leta imela na voljo 2,5 milijona evrov manj likvidnih sredstev. Dodatno situacijo poslabšujejo tudi nižji prihodki od oglaševanja (v prvem polletju za 3,12 milijona evrov manj od načrtovanega).
Z glavo skozi zid
Po teh znanih dejstvih je uprava uradno zagotavljala, da izplačilo julijskih plač (14. avgusta) in honorarjev ni ogroženo, manjkajoča sredstva pa da bodo poskusili pokriti z zadolžitvijo pri komercialnih bankah. Kaj to pomeni? V tem primeru bi bila posojila za RTVS bistveno dražja. Hkrati banke zahtevajo zavarovanje posojila, RTVS pa nima veliko prostih sredstev, ki bi jih lahko enostavno zastavila. Največje premoženje so zgradbe in oprema, ki pa so že deloma obremenjene ali težko unovčljive. Ker je RTVS javni zavod, premoženje, ki ga uporablja – to so zgradbe na Kolodvorski, oddajniki, oprema in podobno –, v veliki meri ni njegova lastnina v smislu, da bi z njo lahko prosto razpolagal kot zasebno podjetje. Po zakonu o javnih financah in predpisih, ki urejajo javne zavode, velja, da ti ne smejo prosto zastavljati premoženja, ki je v lasti ali upravljanju države. Za ustanovitev hipoteke (zastavne pravice) na nepremičninah ali večjih sredstvih je praviloma potrebno soglasje ustanovitelja (v tem primeru države oziroma pristojnega ministrstva).
To pomeni, da uprava ne more kar sama zastaviti zgradb ali oddajnikov. Banke realno lahko sprejmejo kot zavarovanje tudi zastavo terjatev (npr. bodočih prilivov iz RTV-prispevka), kar pa je glede na stanje malo verjetno. Sprejmejo lahko tudi menice in poroštva, kar pa v trenutnem stanju prav tako ni sprejemljiva možnost.
Še več denarja, referendum
Vodstvo RTVS je julija 2026 napovedalo, da pripravlja dopis vladi s prošnjo za zvišanje RTV-prispevka za 10 odstotkov. Trenutna višina prispevka za gospodinjstva je 14,02 evra mesečno in velja od 1. januarja 2025. Ob 10-odstotnem dvigu bi prispevek znašal 15,42 evra na mesec. To bi RTVS prineslo dodatnih okoli 10 do 12 milijonov evrov letno. Odločitev bi morala vlada sprejeti najpozneje do 1. septembra (za naslednje leto), kar pa je malo verjetno. To ne bi bilo pošteno do tistih, ki morajo ta prispevek obvezno plačevati.
Ob tem spomnimo. Koalicija in stranka Resni.ca sta že vložili predlog za posvetovalni referendum z vprašanjem: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« To ne pomeni, da so proti RTVS, pač pa bomo državljani povprašani, ali se strinjamo z ukinitvijo obveznega plačevanja prispevka. Referendum je načrtovan za 11. oktober 2026 (skupaj z drugimi vprašanji – gre za t. i. »superreferendumski dan«).
Brez nadzora
V vodstvu RTVS dodatno navajajo oziroma se izgovarjajo, da država (natančneje ministrstvo za kulturo in urad za narodnosti) še ni izplačala zakonsko predvidenih sredstev za RTVS, kot je bilo to decembra lani določeno s spremembo zakona o RTVS. Gre za sofinanciranje programov narodnostnih skupnosti in glasbene produkcije v skupni višini okoli 14 do 15 milijonov evrov.
Ministrstvo za kulturo pa vztraja, da bo nakazilo izvedeno po podpisu pogodbe. To je zahtevala že prejšnja vlada. S pogodbo morajo biti urejeni način poročanja, dokazovanje namenske porabe, vodenje evidenc in nadzor. To naj bi preprečilo morebitno nenamensko porabo (RTVS je po navedbah poznavalcev denar nameravala uporabiti predvsem za plače, ne samo za namenske programe).
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc pa je zdaj povedala, da je ministrstvo osnutek pogodbe RTVS poslalo 15. julija 2026, zavod pa je pripombe poslal šele 11. avgusta. Ministrstvo je sporočilo, da bodo pripombe proučili in poslali končno pogodbo v uskladitev in podpis. Šele potem bo možno izplačilo.
Ministrica Ignacija Fridl Jarc je doslej večkrat poudarila, da gre za pravno-tehnično vprašanje, ne za politično zadrževanje sredstev, kot bi morda to kdo rad prikazal. Uprava in svet zavoda pa vztrajata, da pogodba ni potrebna, ker naj bi obveznost izhajala neposredno iz zakona. Do takšnega ravnanja vodstva RTVS je kritičen tudi Igor Kadunc, nekdanji direktor RTVS. Jedro spora je torej nadzor nad namensko porabo sredstev. Tovrstne pogodbe so standardna praksa pri proračunskih sredstvih za javne zavode. Pogodba namreč omogoča transparentnost in preverjanje, ali se denar res porabi za to, kar zakon določa.
Pri tem omenimo še vlogo Računskega sodišča, ki je že v preteklosti opozarjalo na tveganja pri porabi proračunskih sredstev za RTVS in na pomanjkljiv nadzor. V reviziji računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja RTVS za leto 2022 je izreklo negativno mnenje in ugotovilo večje nepravilnosti. V porevizijskem poročilu pa je nato zapisalo, da RTVS ni izvedla zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo nepravilnosti. Zato je ugotovilo, da je RTVS kršila obveznost dobrega poslovanja, s čimer se je moral svet RTVS posebej ukvarjati. Pri pregledu izvršitve državnega proračuna (npr. za 2024) pa je sodišče še posebej izpostavilo, da je urad vlade za narodnosti RTVS za narodnostne programe izplačal 12,2 milijona evrov, ne da bi pred izplačili preverjal upravičenost zahtevkov. To je bil konkreten očitek glede pomanjkljivega nadzora nad namensko porabo. In podobno »zgodbo« bi se na RTV Slovenija šli tudi zdaj.
Poslovanje RTV Slovenija
Celotni prihodki: 158,04 milijona evrov, od tega RTV-prispevek 109,14 milijona evrov
Stroški dela redno zaposlenih: 96,61 milijona evrov ali 62,6 odstotka vseh odhodkov
Število zaposlenih konec leta 2025: 2.029 sklenjenih pogodb o zaposlitvi
Število zaposlenih konec junija 2026: 1.999 sklenjenih pogodb o zaposlitvi
Načrt do konca leta: zmanjšanje za okoli 100 do 108
V zadnjih osmih letih se je število zaposlenih zmanjšalo za približno 280. Poleg redno zaposlenih obstaja še večje število honorarcev oziroma pogodbenih sodelavcev (natančna številka ni enotno objavljena v javnih poročilih, po ocenah pa gre za precejšnje število, ki ni všteto v zgornje, t. i. redne pogodbe o zaposlitvi).
Neodgovorno ravnanje, ki je RTVS pripeljalo na rob zloma
Igor Kadunc, nekdanji direktor RTV Slovenija: »Sedem mesecev je vodstvo RTVS trmarilo in trmarilo, da dvostranski akti niso potrebni. In je šele zdaj končno počepnilo ter se vsaj začelo pogovarjati o vsebini pogodb.«
Jelena Aščić, novinarka, urednica in voditeljica: »Nikakor ne morem razumeti vašega destruktivnega ravnanja. Saj ga vi tudi ne, taki pač ste. Prosim, da na tablo pred vhodom dodate napis Greznica RTV SLO. Ker to je.«
Bojan Požar, novinar in urednik: »Sinoči sem bil na zvezi z eno od novinark RTV Slovenija. Pravi, da plače bodo jutri (v petek), a da je panika kar velika. Forbici, predsednik sveta RTVS, pa že od junija naprej poziva k stavki in uporu – proti vladi RS in Janezu Janši –, češ da javnost od zaposlenih na RTVS pričakuje pogum in pokončnost.«
