Piše: Vida Kocjan
Ministrica Mateja Ribič je 30. julija predstavila podrobnosti o finančnem stanju, v kakršnem je od svojih predhodnikov prevzela ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Poudarila je, da stanje ni takšno, kot bi moralo biti. Izpostavila je, da lahko dva meseca po prevzemu ministrstva in temeljitem pregledu poslovanja zdaj odgovorno pove, da finančni položaj ministrstva ni takšen, kot bi moral biti. »Načrtovanje sredstev za letošnje leto je bilo, če povem zelo blago, povsem neustrezno,« je poudarila.
Novoustanovljeno ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve po reorganizaciji nove vlade pokriva področje demografije ter večino nalog, ki so bile prej v pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vodil ga je Luka Mesec) ter ministrstva za solidarno prihodnost (vodil ga je Simon Maljevac). Delovna razmerja, pravice iz dela, zaposlovanje in poklicno usposabljanje so po novem v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, stanovanjska politika pa v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor.
Glavni razlogi za primanjkljaj
Kot glavni razlog za primanjkljaj je ministrica izpostavila neupoštevanje dviga minimalne plače pri načrtovanju, saj je ta izrazito zarezal v načrtovane odhodke ministrstva. Poleg tega so bili neustrezno načrtovani ali celo neupoštevani učinki plačne reforme. Ob tem je napovedala strožji nadzor nad prejemniki socialne pomoči.
»Načrtovanje sredstev za letošnje leto je bilo, če povem zelo blago, najmanj neustrezno,« je uvodoma dejala Ribičeva. Odhodki ministrstva v 96 odstotkih predstavljajo zakonske obveznosti, primanjkljaj bo treba nadomestiti z drugih področij, odgovora na to, s katerih, pa za zdaj še nima.
Kot glavni razlog za manko sredstev je izpostavila dvig minimalne plače, ki se je zvišala za 16 odstotkov, v načrtovanih odhodkih ministrstva pa sta bila upoštevana le dva odstotka. Nanjo so vezana starševska nadomestila, ki so po besedah ministrice največji odhodek ministrstva, ter plačila osebnih asistentov in zaposlenih v varstveno-delovnih centrih (VDC).
»Ne bom ugibala, ali je šlo pri tem načrtovanju za malomarnost ali za zavestne odločitve, dejstvo pa je, da sredstva, ki bi morala zagotavljati varnost najbolj ranljivim, niso bila načrtovana v zadostnem obsegu,« je dejala.
Za starševska nadomestila in otroške dodatke je po navedbah ministrice načrtovanih 83 milijonov evrov premalo, na področju invalidskega varstva, predvsem osebne asistence, primanjkuje 52 milijonov evrov, za denarne socialne pomoči in varstvene dodatke manjka 26 milijonov evrov, za plače zaposlenih v VDC pa 16 milijonov evrov.
»Zavedam se, da to niso le proračunske postavke, ampak da za vsako številko stojijo ljudje, ki pomoč najbolj potrebujejo,« je dejala. Z ekipo na ministrstvu pa se trudijo, da ti ne bi bili prikrajšani.
Strožji nadzor in prioritete
Poudarila je, da bodo v tem mandatu posebno pozornost namenili področju socialnih transferjev, saj si želi, »da bi ti dosegli svoj namen«. »Trdno zagovarjam, da zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo in ne socialne pomoči,« je dejala.
Ena od koalicijskih zavez je, da bi se prejemnike socialne pomoči vezalo na opravljanje družbeno koristnega dela, o čemer bi vlada volivce vprašala tudi na posvetovalnem referendumu. Ministrici se zdi pomembno, da se vsi vključujejo v družbo, saj dolgotrajna odsotnost s trga dela in iz družbe »vodi samo še v večjo brezposelnost in stagnacijo teh oseb«.
Napovedala je okrepitev nadzora na terenu, tudi s pregledovanjem evidenc brezposelnih oseb in ugotavljanjem razlogov, zakaj se ne vključujejo na trg dela. »Da vidimo, ali so ti razlogi v tem, da se na trg dela resnično ne morejo vključiti, ali pa se ne želijo vključiti,« je dejala. V tem mandatu je sicer področje dela v resorju ministrstva za gospodarstvo, delo in šport. Po njenih besedah bo ena od prednostnih nalog, ki se je bodo morali lotiti skupaj s tem ministrstvom, ugotoviti, koliko ljudi v evidenci brezposelnih je zmožnih za delo. Prepričana je, da so tukaj rezerve.
Dolgotrajna oskrba
Glede dolgotrajne oskrbe je ponovila svoje stališče z zaslišanja pred pristojnim odborom državnega zbora, ko je bila še kandidatka za ministrico. Glavna prednostna naloga bo odprava krivic, ki se dogajajo zdaj, ko stanovalci domov za starejše za primerljive potrebe oziroma storitve plačujejo različne cene. To bodo po njenih besedah financirali iz blagajne dolgotrajne oskrbe.
»Tukaj že imamo narejen načrt, delamo res intenzivno, da te krivice čim prej odpravimo,« je dejala. Poudarila pa je, da so bile nekatere spremembe pri plačevanju obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo z novo vlado že sprejete, vse skupaj pa je ustavila pritožba sindikatov, nevladnikov in zdajšnje opozicije na ustavno sodišče.
V povezavi z informacijskim sistemom na področju dolgotrajne oskrbe medtem na ministrstvu preučujejo, ali bodo objavili nov javni razpis ali pa bo mogoče naloge, ki jih pričakujejo od novega sistema, vključiti v že obstoječi informacijski sistem ISCSD2.
Odzivi
Po razkritju podatkov se je oglasil nekdanji minister Luka Mesec (Levica) in, namesto da bi se posul s pepelom, primanjkljaj označil za »fantomski«, izjavo pa za pripravo terena za krčenje socialne države. Trdil je, da so v prejšnjem mandatu proračun natančno načrtovali (z odstopanjem do pol odstotka) in ga pustili v dobri kondiciji ter da gre za prelaganje odgovornosti. Po njegovem mnenju naj ministrica ne bi razumela proračuna, saj 98 odstotkov sredstev predstavljajo zakonske obveznosti, ki jih je treba izplačati glede na uveljavljanje pravic.
Dejstvo pa je, da ima ministrica Mateja Ribič v nasprotju z Mescem bogate strokovne izkušnje na tem področju. Je univerzitetna diplomirana pravnica z dolgoletnimi izkušnjami tudi v javnem sektorju. Med drugim je uspešno vodila Dom starejših občanov Trebnje, bila pa je tudi državna sekretarka na resornem ministrstvu. Zdajšnje ministrovanje je tako le nadgradnja njenega preteklega strokovnega dela. Simon Maljevac se po javno dostopnih podatkih na predstavljeno poročilo ni odzval. Tudi Asta Vrečko ni podala nobene izjave o tem. Gre pa za tri ministre iz Levice.
Za konec
Iz izhodišč za pripravo proračunskih dokumentov nove vlade izhaja, da bo novoustanovljeno ministrstvo z rebalansom proračuna prejelo nekaj več sredstev, kot bi jih sicer namenili za področja, ki jih pokriva. Letos je tako za ministrstvo namenjenih 1,98 milijarde evrov, v prihodnjem letu 2,02 milijarde evrov, v letu 2028 pa 2,08 milijarde evrov.
Primanjkljaj v višini skoraj 180 milijonov evrov
Ministrstvo se zaradi neustreznega načrtovanja predhodnikov sooča s skoraj 180 milijoni evrov primanjkljaja, in sicer:
- za starševska nadomestila in otroške dodatke manjka 83 milijonov evrov;
- na področju invalidskega varstva, predvsem osebne asistence, manjka 52 milijonov evrov;
- za denarne socialne pomoči in varstveni dodatek manjka 26 milijonov evrov;
- za plače zaposlenih v varstveno-delovnih centrih ter centrih za usposabljanje, delo in varstvo manjka 16 milijonov evrov.
Ministrica Mateja Ribič je ob tem povedala: »Zavedamo se, da to niso le proračunske postavke. Za vsako številko stojijo ljudje: družine, starejši, invalidi in posamezniki, ki pomoč države najbolj potrebujejo. Trudimo se, da bi manjkajoča sredstva našli in tako zagotovili, da ljudje zaradi neodgovornega načrtovanja odhodkov ne bi bili prikrajšani.«
Izjava ministrice Mateje Ribič
Ministrica Mateja Ribič: »Zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo, ne socialne pomoči.« Napovedala je okrepljen nadzor nad prejemniki.
