Piše: Gašper Blažič
V petek, 31. julija, je v poznih popoldanskih urah dežurna služba, ki obvešča o razmerah na cesti, sporočila, da je zaradi prometne nesreče zaprt predor Kastelec na primorski avtocesti v smeri proti Ljubljani.
Ker so takšne nesreče na slovenskih avtocestah dokaj pogoste, temu nihče ni posvečal velike pozornosti. Seveda pa je bilo precej slabe volje med vozniki, ki so se ujeli v zastoj iz koprske smeri. No, naslednji dan je PU Koper, tako kot vsak dan, poslala poročilo o policijskih intervencijah na območju omenjene policijske uprave. Zapisano je bilo o prometni nesreči službenih vozil policije v spremstvu varovane osebe. Dve osebi naj bi se poškodovali, od tega ena huje, obe pa so prepeljali v izolsko bolnišnico. Mediji so začeli objavljati tudi neuradna poročila, da je bila v nesreči kot potnica udeležena predsednica RS Nataša Pirc Musar. Njen urad je informacijo potrdil. Predsednica je bila namenjena v Komendo na dogodek, povezan s Tadejem Pogačarjem, in sicer v času svojega dopusta v Istri, domnevno v Radinih pri Umagu.
Taksi služba za »bestičke«
Vse skupaj bi se lahko končalo zgolj z dobrimi željami predsednici za čimprejšnje okrevanje. Morda tudi z njenim javnim obžalovanjem, da ni bila privezana z varnostnim pasom, zaradi česar bi jo lahko odnesla brez poškodb. No, že v soboto se je začelo kazati, da ni šlo za običajno prometno nesrečo. Policija je namreč skopo opisala, da je voznik enega od vozil (očitno je šlo za avtomobil, za katerega se je izkazalo, da je bil kombi, posebej opremljen za prevoz delegacij) trčil v vozilo pred seboj; tudi to je bilo del spremstva. Najprej so celo trdili, da so bili vsi sopotniki ustrezno pripeti z varnostnim pasom, kasnejše priznanje predsednice pa je pokazalo, da le ni bilo čisto tako. Tisti dan so se tudi nekateri tuji mediji že začeli spraševati, kdo je bila oseba, ki je bila skupaj s Pirc Musarjevo v vozilu. No, urad predsednice RS je skušal vse skupaj pomesti pod preprogo, češ da ne gre za javno osebo (!), kar pomeni, da zaradi varovanja osebnih podatkov javnost ne sme izvedeti, koga predsednica RS prevaža v varovanem vozilu, ki je del protokola in ga plačujemo davkoplačevalci. Šele malo kasneje smo izvedeli, da ni šlo za samo eno, ampak celo za dve sopotnici poleg Pirc Musarjeve, kar je samo poglobilo zanimanje javnosti, saj so v uradu očitno precej slepomišili glede števila potnikov. Policija je sporočila eno, urad drugo, Pirc Musarjeva pa nekaj tretjega.
Številna neodgovorjena vprašanja
Precej vprašanj je povezanih tudi s tem, kakšno hitrost so imeli v predoru avtomobili iz spremstva. V predorih je hitrost omejena na največ 100 kilometrov na uro, včasih še nižje, policija, ki preiskuje nesrečo, pa za zdaj ni sporočila nobene podrobnosti. Prav tako bi morali obstajati videoposnetki nesreče, saj so predori opremljeni s kamerami. Očitno tega filma ne bomo videli, zato pa so špekulacije toliko glasnejše. Se je vozniku, ki je, mimogrede, policist, ki je bil prerazporejen iz Centra za varovanje in zaščito v Urad predsednice republike, res tako mudilo? Je pritiskal na plin na zahtevo predsednice? Kaj se je tisti čas dogajalo v kombiju? Kako je bilo s časovnico potovanja iz Umaga v Komendo? Postavlja se tudi vprašanje, kakšen je dejanski status ruske prijateljice Pirc Musarjeve. Gre za varnostno tvegano zvezo? Kaj je s policistom, ki je vozil Pirc Musarjevo – je bil res vpleten v nečedna dejanja? Zakaj mora imeti predsedničin urad posebne varnostnike in ne tistih iz Centra za varovanje in zaščito (zaradi česar dr. Rajko Pirnat opozarja, da je takšno varovanje nezakonito)? To so vprašanja, ki bodo verjetno ostala neodgovorjena, saj v primerih, ko gre za vpletenost vplivnih oseb, še vedno velja zakon molka, ki ga Italijani imenujejo »omerta«.
Je šlo za koruptivno dejanje?
Ob tem povejmo, da je državni protokol močno povezan z varnostjo in da pravila močno omejujejo prevoze t. i. tretjih oseb. Načeloma velja predsednik republike za stalno varovano osebo, kar pomeni, da vsaj uradno ne sme sesti sam za volan. Znano je, da je to velika žrtev tudi za sedanjega papeža Leona XIV., ki je bil že v mladih letih navdušen voznik, zdaj pa ga vozijo drugi. Mimogrede, prejšnji predsednik Borut Pahor je vendarle naredil izjemo, saj je po nekaterih podatkih tu in tam celo »pobegnil« varnostnikom in se s svojo »katrco« kar sam odpeljal po zasebnih opravkih, s čimer je zaobšel varnostne protokole. No, pri Pirc Musarjevi je težava drugačna, saj si je na račun stalnega varovanja omislila izjemo, da lahko predsedničino vozilo postane nekakšen neuradni »zastonj taksi« za njene prijateljice. Seveda na osebno zahtevo predsednice ter ob varnostnem preverjanju potnikov, čeprav velja, da so ta vozila na voljo le za prevoze članov uradnih delegacij, tu in tam pa tudi za ožje družinske člane. V normalnih okoliščinah bi nepooblaščeni prevozi oseb, ki nimajo nobene zveze z opravljanjem predsedniške funkcije, veljali za koruptivno dejanje ter kršitev integritete. Ko je avtor tega članka to dejstvo povezal z možnostjo, da bi šlo lahko tudi za kaznivo dejanje, in na to opozoril na omrežju X, so se – poleg grdih besed – usula tudi opravičevanja, da ima predsednica ob dejstvu, da je stalno varovana, vendarle pravico tudi do zasebnega življenja. Pa čeprav na avtomobilskih sedežih, ki jih plačujemo davkoplačevalci.
Prevoz »nejavnih« oseb državna tajnost?
Tudi prav. A čemu torej takšne skrivalnice? Zakaj smo šele sčasoma izvedeli, da gre za dve »nejavni« osebi v avtomobilu in ne samo za eno? No, za eno se je izvedelo dokaj hitro. Šlo naj bi za rusko državljanko Viktorijo Krivolucko, ki naj bi imela na vesti prometno nesrečo s smrtnim izidom, ni pa povsem jasno, ali je zdaj res slovenska državljanka in ali se je odpovedala državljanstvu Ruske federacije. Neuradno je zdaj zaposlena kot računovodkinja na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, bila pa naj bi poslovna partnerka Musarjevih, še posebej v zvezi z Rusko dačo, objektom, ki so ga v Gameljnah prenovili. Za drugo sopotnico se je izkazalo, da je to Urška Repovš, sicer hči podjetnika Ervina Repovša, ki je družinsko povezan z Musarjevimi, obenem pa so tudi sosedje v Radinih pri Umagu. Prvotno so mediji lansirali napačno zapisan priimek (Repovž).
Zanimivo je, da smo se v našem uredništvu zaradi prikrivanja podatkov obračali celo na Urad informacijskega pooblaščenca (kjer je bila Nataša Pirc Musar nekdaj vodja tega urada) in vložili pritožbo zaradi skrivanja podatkov, saj so nam trmasto zatrjevali, da je podatek o sopotnicah predsednice tajen. No, vmes, ko smo vložili pritožbo, so podatki sami pricurljali v medije.
Zaradi Stevanovića brez bolniške
Drugo vprašanje pa je vprašanje bolniškega staleža. Pirc Musarjeva je namreč ne glede na zlom ključnice (kar ni nedolžna poškodba) sporočila, da nadaljuje običajni dopust in tudi opravljanje svojih dolžnosti. Nenavadno. Za takšno poškodbo se namreč predpisujeta najmanj dva tedna bolniškega staleža. Vendar pozor – formalno to pomeni, da bi morala biti predsednica republike v tem primeru izredno odsotna z dela. Ker Republika Slovenija po ustavi nima posebnega namestnika predsednika, to funkcijo v odsotnosti predsednika republike opravlja predsednik državnega zbora, to pa je zdaj Zoran Stevanović. Navadno bi urad predsednice RS sam obvestil državni zbor o odsotnosti, a očitno se je Pirc Musarjeva v tem primeru odločila, da raje »stisne zobe«, kot da oblast začasno preda Stevanoviću, trenutno eni najbolj priljubljenih tarč tranzicijske levice. Seveda se postavlja vprašanje, ali se je za to odločila sama ali pa je prišel takšen ukaz iz »ozadja«. No, nekateri so jo bojda kmalu po nesreči »ujeli« pri nakupih v Kopru.
Vsekakor bomo dogajanje v zvezi z nesrečo Pirc Musarjeve spremljali tudi v prihodnje. Več o tem pa seveda najdete na naši spletni strani www.demokracija.si.
Dr. Andrej M. Poznič, moralni teolog:
»’Še sreča, da se je NPM zaletela’. Ne zaradi nesreče, temveč zaradi vsega, kar je predsednica skrivala pod tepihom servilnih mainstream medijev. Kot državljan sem vedno znova presenečen, kaj vse si privoščijo levičarji na oblasti. Zdaj jim je tako malo mar, da svojih zlorab in zapravljanja sploh ne skrivajo – gre za uživanje na oblasti z zlorabo časti, ki jo te službe prinašajo, kar pa nima nobenega sorazmerja z delom, skrbmi in odgovornostjo, ki jo funkcija prinaša.
Pirc Musarjevi se zdaj dobesedno maščuje njen levičarski aktivizem, ki je bil uperjen proti demokratičnim politikom (stališče NPM kot informacijske pooblaščenke), pa tudi njeno moraliziranje v službi izvolitve na kakšno funkcijo (posnetek o varnostnem pasu zadaj). Po drugi strani pa so nekateri predpisi, ki jih imamo, tako absurdni, da se mi zdijo skrajno neumni. Ker po eni strani moraliziramo, po drugi pa zlorabljamo te iste predpise.
Ne vidim razloga, zakaj kdor koli v vozilu, ki ga tako in tako mora uporabljati, ne bi smel voziti svojih prijateljev. In ne vidim razloga, zakaj se ne bi smel kdor koli voziti z ministrom, če je ta na službeni poti (npr. žena ministra, ko gre ta na kakšno srečanje, kjer je običaj, da prideta mož in žena). Težave imamo ne le z osebami, ampak z družinskimi člani, saj je laže skriti priležnico (ki se na primer vozi zraven kot svetovalka) kakor ženo.
No, to težavo imajo tudi drugod v Evropi, ker smo pač v vojni z normalnostjo, kamor sodi tudi družina. Da pa je NPM polna laži, sprenevedanja in skrivanja, ni nič novega. Zdaj je nesreča to naplavila na površje, in to v času kislih kumaric, tako da tudi osrednji mediji ne morejo čisto vsega skriti. Zato bi morala odstopiti (pa ne bo, ker je to zunaj njenega obzorja) ali pa biti obtožena (pa ne bo, ker bi zadeva padla na aktivističnem ustavnem sodišču).
Torej, zgodila se je nesreča, tresla se je gora, rodila se je miš.«
Dr. Boštjan M. Turk, publicist in politični komentator:
»Primer nesreče predsednice Nataše Pirc Musar v predoru Kastelec odpira vrsto resnih vprašanj o verodostojnosti pojasnil njenega urada. V zelo kratkem času so se pojavila številna protislovja: od prvotne trditve, da je bil prevoz izveden v skladu z zakonodajo, čeprav predsednica ni bila pripeta z varnostnim pasom, prek vprašanja, ali se je na službeno obveznost res odpravila pravočasno, do časovne rekonstrukcije poti, ki kaže na možnost časovnega pritiska. Dodatna vprašanja vzbujata tudi razlaga njenega zdravstvenega stanja in počitka po nesreči ter uporaba službenih vozil za prevoz zasebnih prijateljic. Vse to skupaj ustvarja vtis sistema pojasnil, ki se je po nesreči začel spreminjati in dopolnjevati. Ključno vprašanje zato ni več zgolj, kaj se je zgodilo v predoru Kastelec. Če je bilo v samo eni uri – med 16. in 17. uro 31. julija 2026 – mogoče zaznati toliko protislovij, nedoslednosti in spornih pojasnil, se je treba vprašati, koliko stvari iz drugih obdobij predsedničinega mandata javnost sploh ne pozna.«
Opomba: članek je prvotno izšel v tiskani Demokraciji 13. avgusta.
