Piše: G. B.
Izšla je nova Demokracija, v kateri smo pod drobnogled vzeli hude likvidnostne težave javnega zavoda RTV Slovenija, ki se kaže kot finančna jama brez dna. Pišemo o predsednici republike Nataši Pirc Musar in njenih ruskih povezavah, ki pomenijo varnostno grožnjo za našo državo. Pišemo tudi o ostankih totalitarizma, ki še vedno onesnažujejo slovenski družbeni prostor. Vabljeni tudi k branju člankov o rebalansu proračuna za leto 2026, možnih posledicah referenduma o interventnem zakonu ter hudih posledicah suše in pomoči kmetom, pa tudi o spremenjeni strategiji Pentagona zaradi jedrskih groženj s strani Rusije in Kitajske. Z Demokracijo boste vedeli več!
Radiotelevizija Slovenija (RTVS) z okoli 2.000 zaposlenimi in številnimi dodatnimi pogodbenimi sodelavci je v resnih poslovnih težavah, likvidnostni položaj javnega zavoda se zaostruje. Čedalje bolj jasno je, da so razlogi za to slabo vodenje, visoke plače, posojila in spori. Uprava, ki jo vodi Natalija Gorščak (svet zavoda pa nevladnik Goran Forbici), že nekaj časa za izplačilo plač najema posojila pri državni zakladnici. Junija so najeli 8,1 milijona evrov; do konca meseca so vrnili le okoli 2,5 milijona evrov, dolg 5,6 milijona evrov pa je ostal. Zadolževanje pri državni zakladnici naj bi bilo sicer le začasno, premostitveno, za čas od izplačila plač 15. v mesecu do prejema prilivov iz obveznega RTV-prispevka. Že iz tega je očitno, da prilivi iz RTV-prispevka ne zadoščajo za poplačilo dolga ali pa uprava denar iz tega vira porablja za kaj drugega. Na slednje v zadnjem času opozarjajo tudi zunanji strokovnjaki in omenjajo, da je treba stvari preveriti s posebno revizijo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Postkomunistični totalitarizem nas še vedno ogroža
Slovenija je še vedno na točki, kjer se sence preteklosti vztrajno zajedajo v pore vsakdanje realnosti. Resnica je natanko takšna, kot večkrat upravičeno poudarja aktualni premier in predsednik SDS Janez Janša: »Osamosvojeni smo, svobodni pa še ne!« Demokratični napredek je nenehno pod udarom. Iz ozadja se nezadržno širi totalitarna miselnost levičarskih omrežij, ki se krčevito upira resnični normalnosti, resnici in pravici. Vsakodnevno smo priča poskusom utišanja, medijskim pogromom s strani osrednjih medijev pod nadzorom tranzicijske levice ter zlorabi institucij. S tem slednji želijo zaščititi svoje prvorazredne privilegije. To seveda ni naključje, ampak premišljen in preverjen sistem.
Pod drobnogledom: Vohunske igrice v Ruski dači
Postavlja se tudi vprašanje agenture in varnosti države – tudi zaradi podatka, ki ga je, zanimivo, prvi objavil Dnevnik (kar nakazuje možnost, da bi Pirc Musarjeva morda lahko ostala brez podpore Milana Kučana). Gre za povezavo med Krivolucko in nekdanjim kriminalistom Romanom Jegličem, ki se je leta 1988 pojavil kot tisti funkcionar, ki je podpisal nalog za aretacijo Janeza Janše v zadevi JBTZ. Jeglič naj bi živel v njenem stanovanju v Krasnojarsku – središču regije, kjer je bil konec devetdesetih let guverner nekdanji Jelcinov sodelavec Aleksander Lebed. Ta je veljal tudi za njegovega možnega naslednika, vendar je bil kasneje odslovljen. Umrl v sumljivi helikopterski nesreči leta 2002, ko je bil na oblasti že Vladimir Putin. Putin je takrat ustanovil posebno državno komisijo pod vodstvom takratnega ministra za izredne razmere Sergeja Šojguja, da bi uradno preiskala nesrečo. Šojgu je sicer znan po tem, da je bil v času začetka ruske agresije na Ukrajino ruski obrambni minister, še vedno pa velja za tesnega zaupnika Vladimirja Putina. Slednji naj bi imel sicer precejšen motiv, da Lebeda odstrani, saj je bil ta preveč neodvisen od Kremlja, hkrati pa je dosegel tudi končanje prve čečenske vojne – prav njeno nadaljevanje pa je Putina povzdignilo na oblast.
Intervjuja: dr. Andreja Valič Zver in dr. Andrej Drapal
Pred dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov smo se pogovarjali z zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, ki je v preteklosti vodila tudi Študijski center za narodno spravo. »Ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je bila ena najbolj zavržnih odločitev Golobove vlade. Brisanje zgodovinskega spomina, nepriznavanje žrtev komunističnega nasilja, zanikanje vojnih in povojnih grozodejstev … slovenski družbi ne more prinesti nič dobrega. Kot že mnogokrat doslej bi rada opozorila na dejstvo, da je večina nekdanjih držav za železno zaveso uzakonila poseben dan spomina na žrtve komunizma in jim tudi na misel ne pride, da bi ga pobalinsko ukinjale,« je med drugim dejala.
Tržni strokovnjak dr. Andrej Drapal pa je komentiral obnašanje predsednice republike v zadnjem času: »Dobrih deset dni po dogodku še vedno ni znakov, da bi se ekipa, ki se na predsedničini strani ukvarja s krizo, te v resnici lotila. Ne morem ugibati, zakaj je tako. Kot državljan Slovenije zgolj upam, da takšne taktike niso ubrali zato, ker je na ta način škoda še vedno manjša, kot bi bila, če bi se odprli. Alternativni odgovor je, da gre za strokovno šlamastiko.«
Rebalans proračuna 2026: Več denarja za dokončanje evropskih projektov
Ministrstvo za finance pod vodstvom mag. Andreja Širclja je konec julija objavilo, da v sodelovanju z resorji pripravlja rebalans letošnjega državnega proračuna in proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Na spletni strani so objavili tudi pred kratkim na vladi potrjena izhodišča za njihovo pripravo in razreze proračunskih izdatkov po ministrstvih ter drugih predlagateljih finančnih načrtov. Pojasnili so, da je vlada izhodišča pripravila ob upoštevanju predhodne organizacijske strukture vlade, po končani prevedbi in prilagoditvi novi strukturi pa je nato potrdila nove razreze proračunskih izdatkov. Vlada je ob obravnavi izhodišč resorjem hkrati naložila pripravo predlogov zakonov, drugih predpisov in ukrepov za znižanje izdatkov, in sicer najmanj v obsegu, potrebnem za izvršitev njihovih finančnih načrtov. Predlagatelji so pri pripravi svojih finančnih načrtov torej dolžni upoštevati z razrezom določeni obseg sredstev. Če znotraj teh finančnih okvirov ne morejo zagotoviti izvajanja svojih nalog in obveznosti, morajo pripraviti ustrezne ukrepe za znižanje odhodkov oziroma druge ukrepe za doseganje fiskalnih ciljev.
Na referendumu se bo odločalo o davkih, plačah in pokojninah
Interventni zakon za razvoj Slovenije je državni zbor na izredni seji sprejel 11. maja 2026. Janez Janša je že takrat povedal: »To je zakon, ki razbremenjuje vse. Je zakon, ki bo koristil praktično dvema milijonoma ljudem v Sloveniji – upokojencem, ker bodo imeli višje pokojnine, ker bodo manj obremenjene, delavcem, ker bodo imeli plačo, ki bo imela večjo kupno moč, in vsem tistim, ki zdaj čakajo v dolgih čakalnih vrstah, ker bodo prej prišli do zdravnika.« Poudaril je, da gre za ukrepe, ki so prilagojeni drugačnemu delovanju države, kot smo ga imeli v prejšnjih štirih letih. Spomnil je na sprejeti novi zakon o vladi, ki pomeni korak k »vitki državi«. Ta zakon pa bo uresničljiv le, če se bo delalo tudi na odhodkovni strani proračuna, saj so stroški delovanja države previsoki. Ocenil je, da zakonodajni referendum, ki so ga že takrat napovedovali sindikati in odhajajoča koalicija, ni mogoč glede na ustavno in zakonsko ureditev (ker zakon vsebuje tudi davčne določbe), ter dodal, da je Slovenija edina država, v kateri se sindikati borijo proti ukrepom, ki bi življenje naredili boljše za vse. Za leve stranke pa je dejal, da politiko gradijo na zavisti.
Posledice suše so katastrofalne: Predvideni ukrepi za pomoč kmetom
Na številnih območjih so pridelki že močno zmanjšani, ponekod pa izgube dosegajo tudi 100 odstotkov. Poleg količine je prizadeta tudi kakovost pridelka. Posebej skrb vzbujajoče je stanje na travinju, kjer bo zaradi slabe kakovosti krme marsikje ogrožena zadostna preskrba živine v zimskem obdobju. Suša je močno prizadela tudi koruzo, krompir, vrtnine, sadovnjake, vinograde in hmeljišča. Posledice se kažejo tudi v vrtnarstvu in sladkovodnem ribogojstvu, kjer nizki pretoki in visoke temperature vode povzročajo dodatne težave. Skrb vzbujajoče so tudi napovedi za gozdove, saj dolgotrajna suša povečuje nevarnost razmnožitve podlubnikov. Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je ob tem opozoril, da kmete poleg izpada pridelka močno bremenijo tudi visoki vhodni stroški za gnojila, gorivo in drugi reprodukcijski material. Številne kmetije se soočajo s pomanjkanjem likvidnih sredstev za nakup krme. Ob ogledu je bilo izpostavljeno, da so poleg finančne pomoči nujne tudi hitrejše administrativne rešitve.
V novi Demokraciji vabljeni k branju kolumn naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Petra Janša, Marjeta Bogataj, Matevž Tomšič, Stane Granda, Andrej Umek in Keith Miles.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
