Piše: Vida Kocjan
Javni zavod Radiotelevizija Slovenija (RTV) se nahaja v globoki finančni, poslovni in likvidnostni krizi. Uprava pod vodstvom predsednice Natalije Gorščak najema posojila pri državni zakladnici za redna izplačila plač, medtem ko sanacijskega programa ne izvaja.
Hkrati iz državnega proračuna zahteva približno 15 milijonov evrov, domnevno za narodnostne programe in glasbeno produkcijo. Dejansko pa bi ta denar porabili nenamensko, za plače zaposlenih. RTV Slovenija namreč zaposluje skoraj 2.000 ljudi, stroški dela pa predstavljajo kar 64 odstotkov vseh odhodkov oziroma več kot 100 milijonov evrov letno. Visoke plače – najvišja bruto izplačila presegajo 9700 evrov mesečno – dodatno obremenjujejo proračun, hkrati pa se kopičijo notranji pravni spori in stroški odvetnikov.
Strukturni in finančni problemi RTV Slovenija
Izredna seja sveta RTV Slovenija (pod vodstvom nevladnika Gorana Forbicija) je ponovno osvetlila strukturne probleme tega javnega medija. Po podatkih uprave je zavod v juniju 2026 najel 8,1 milijona evrov posojila za izplačilo plač, do konca meseca pa je dolg znašal še 5,6 milijona evrov. Razlog za zamudo pri državnih sredstvih (7,76 milijona evrov za prvo polovico leta) je jasen: urad za narodnosti in ministrstvo za kulturo zahtevata podpis pogodbe o namenski porabi sredstev, ki bi omogočila nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja. RTVS in svet zavoda pa vztrajata, da pogodba ni potrebna in da sredstva zavodu pripadajo neposredno na podlagi novele zakona o RTVS iz decembra 2025 (časa Golobove vlade). Posledica je nelikvidnost – denarja za plače bi lahko zmanjkalo že avgusta –, vodstvo pa posredno priznava, da bi šla sredstva predvsem za plače vseh zaposlenih (torej nenamensko).
Visoko število zaposlenih in plače kot glavni strošek
Konec junija 2026 je RTV Slovenija imela sklenjenih 1999 pogodb o zaposlitvi. Število se je v prvi polovici leta sicer nekoliko zmanjšalo (30 manj kot konec leta 2025), načrti za leto 2026 pa predvidevajo zmanjšanje za zgolj 108 oseb, kar pa je bistveno premalo.
Stroški dela redno zaposlenih so načrtovani pri 100,675 milijona evrov, kar predstavlja 64,1 odstotka vseh odhodkov. Povprečna plača na RTVS je med najvišjimi v javnem sektorju. Zadnji dostopni podrobni podatki (za januar 2026) kažejo, da je bila najvišja bruto plača 9757 evrov. Več kot deset zaposlenih je preseglo 7000 evrov bruto mesečno. Natalija Gorščak (predsednica uprave) je prejela 5913 evrov (23. mesto). Ob teh podatkih so številni postali pozorni. Janez Janša, predsednik vlade, pa je ob seznamu teh visokih plač zapisal: »Poznate še kako državo, v kateri so plače v hišah, kot je RTV Slovenija, višje kot v vladi te države?«
Proračunski denar za plače
Novela zakona o RTVS, sprejeta leta 2025, v času Golobove vlade, določa, da se narodnostni programi sofinancirajo v višini 10 odstotkov zbranega RTV-prispevka, glasbena produkcija pa v višini 4 odstotkov. Sredstva so namenska, kar pomeni, da se lahko porabijo samo za te namene, ne pa za plače vseh zaposlenih na RTVS. Urad za narodnosti in ministrstvo tako upravičeno vztrajata pri podpisu pogodbe, ki bi omogočila nadzor in preprečila morebitno nenamensko porabo. RTVS in svet zavoda (pod Goranom Forbicijem, znanim levičarskim nevladnim aktivistom) pa menita, da je zakon sam po sebi zadostna podlaga in da bi pogodba lahko ogrozila avtonomijo zavoda. Prejšnja (Golobova) vlada je tik pred koncem mandata poskušala sredstva zagotoviti z odločbo, pri čemer so se, zavedajoč se nezakonitosti svojega početja, tudi oni ustavili. Nova (Janševa) vlada zahtevke zavrača zaradi pomanjkanja pravne podlage. V vodstvu RTV še vedno čakajo, posledica pa je nelikvidnost; denarja za plače bi jim lahko zmanjkalo že avgusta.
Tožbe, odvetniki in notranji boji
Finančne težave spremljajo tudi pravni spori. Predsednica uprave Natalija Gorščak (SD) je še pred nastopom funkcije tožila RTVS zaradi nezakonite razrešitve z mesta direktorice Televizije Slovenija leta 2021. Sodišče ji je delno pritrdilo, a ker se je mandat iztekel, gre predvsem za odškodnino in stroške. Trenutno zavod išče že tretjega zunanjega odvetnika, ker obstoječi zaradi konflikta interesov nočejo zastopati RTVS v tožbi, ki jo je vložila Gorščakova sama. Notranja pravna služba, podrejena upravi, pa bo vodila komunikacijo. Podobni spori v zvezi z RTVS so v preteklosti že potekali, priča smo bili celo pravemu »čiščenju« kadrov, ko je Robert Golob naročil »čiščenje janšistov«. Gre za več delovnopravnih tožb, katerih stroški bremenijo javni zavod oziroma davkoplačevalce. V bistvu gre za obračune in neučinkovitost upravljanja.
Zahteva po dvigu prispevka in prihodnost
Uprava RTVS redno zahteva dodatna sredstva, vključno z dvigom RTV-prispevka (zdaj znaša 14,02 evra mesečno). 10-odstotni dvig bi RTVS prinesel približno 10 do 12 milijonov evrov dodatnih sredstev letno, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi to brez strukturnih sprememb zgolj podaljšalo agonijo.
Velik del plačnikov tega obveznega »harača«, kot mu pravijo, je že zdaj zelo nezadovoljen s to obveznostjo, ki trenutno pomeni obveznih 168,24 evra letno. Če bi se prispevek zvišal, bi bilo to 185,06 evra letno. Zadnja podražitev RTV-prispevka je bila sicer 1. januarja 2025. Takrat se je prispevek zvišal z 12,75 evra na 14,02 evra na mesec. Zdaj bi bilo to 15,42 evra ali skoraj 21 odstotkov v dobrem poldrugem letu.
Na to nihče ne bo pristal. Javnost namreč zahteva ukinitev obveznega prispevka. Številni opozarjajo na izračune, po katerih bi RTVS morala število zaposlenih zmanjšati na okoli 950 oseb, da bi lahko preživela. Vse skupaj je tudi povezano z neverjetno pristranskostjo poročanja tega slovenskega javnega medija. Kljub številnim kritikam pa v zavodu vztrajajo pri svojem.
Število obveznih plačnikov RTV-prispevka je okoli 640.000. Neučinkovito pobiranje in protestno neplačevanje še dodatno zmanjšujeta prihodke. Številni med drugim predlagajo večji nadzor nad porabo, radikalno zmanjšanje števila zaposlenih, digitalizacijo procesov in večjo transparentnost. Predvsem pa uravnotežen program.
V RTVS se kopičijo izgube, stroški dela so zelo visoki. Davkoplačevalci prek obveznega prispevka in proračuna tako financiramo sistem, ki je neučinkovit in notranje razdeljen. Notranji pravni boji, iskanje novih odvetnikov in spor o pogodbi z državo dodatno kažejo na pomanjkanje konsenza o prihodnosti javnega medija.
Kaj pravijo v javni RTVS?
V RTVS čakajo in pravijo, da se bodo za plače dodatno zadolžili. Če ne bo šlo pri državni zakladnici, pa pri kateri od komercialnih bank. Ne vprašajo pa se, kdo jim bo denar posodil? Milijone?
