Piše: Bogdan Sajovic
Ob francoskem državnem prazniku je ob robu vojaške parade potekal diplomatski vrh kot prikaz evropske enotnosti in odločne podpore Ukrajini. Janez Janša je govoril na državni proslavi v Kijevu. Vključevanje Ukrajine v evropske obrambne projekte je čedalje pogostejše.
V Parizu je 13. in 14. julija 2026 potekal pomemben dogodek, ki je združil vojaško parado ob dnevu Bastilje z diplomatskim vrhom. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izkoristil tradicionalno praznovanje za močno geopolitično sporočilo podpore Ukrajini, gostil pa je tudi sestanek koalicije voljnih.
»Koalicija voljnih« v Parizu
Koalicija voljnih (Coalition of the Willing) je neformalna skupina treh ducatov držav (predvsem evropskih, so pa v njej tudi Avstralija, Kanada, Nova Zelandija …), ki jo vodita Francija in Velika Britanija.
Namen koalicije voljnih je krepitev vojaške pomoči Ukrajini, ob tem pa tudi pritisk na Rusijo in priprava varnostnih jamstev, ki vključujejo zaščitne ali mirovne sile po morebitnem premirju.
Sestanek je potekal v Hôtel des Invalides, kar je bilo še eno simbolno sporočilo. Gre namreč za kompleks stavb v središču Pariza, ki vsebuje muzeje in spomenike, povezane z vojaško zgodovino Francije, ter bolnišnico, dom upokojenih vojnih veteranov in nacionalno stolnico francoske vojske.
Sestanka se je udeležilo dva ducata voditeljev držav, vključno z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom in slovenskim premirjem Janezom Janšo. Pridružili sta se tudi novi članici Moldavija in Severna Makedonija.
Cilj sestanka koalicije je bil okrepiti enotnost, pospešiti podporo Ukrajini in pokazati, da Zahod ne popušča.
Na sestanku so ustanovili novo protibalistično raketno koalicijo (Anti-Ballistic Missile Coalition) z 10 državami (vključno z Ukrajino), ki bo skupaj razvijala zmogljivosti protiraketne obrambe.
Francija je napovedala dobavo lovcev rafale Ukrajini; prvi naj bi prispeli v letih 2028–2029.
Ponovno so poudarili potrebo po pritisku na Rusijo, tako glede ekonomskih sankcij kot tudi glede nadaljevanja in povečanja pritiska na t. i. senčno floto, ki prevaža ruske energente, krši mednarodni embargo ter Rusiji prinaša sredstva, potrebna za nadaljevanje vojne. Napovedali so tudi pripravo varnostnih garancij po morebitnem premirju.
Koalicija je ob zaključku sestanka še enkrat poudarila, da podpira pot do pravičnega in trajnega miru, ki temelji na mednarodnem pravu in ohranja ukrajinsko suverenost.
Parada evropske enotnosti
Štirinajstega julija je sledila vojna parada v počastitev dneva Bastilje, ki je največji državni praznik v Franciji. Parado, ki je bila ocenjena kot največja do zdaj, je odprlo okoli 500 vojakov iz držav koalicije voljnih, med njimi tudi predstavniki Slovenske vojske. Prvič so v povorki sodelovali ukrajinski vojaki, ki so nosili ukrajinsko zastavo.
Sledila je predstavitev približno 6.800 vojakov vseh rodov francoske vojske, na kateri je bilo približno trideset odstotkov več težkega orožja in vozil kot običajno.
Nebo so preletavala francoska, britanska, nemška in druga letala, vključno z dvema miragema 2000 z ukrajinskimi kopiloti. Prvič so nekatera letala nosila fiktivno oborožitev kot simbol pripravljenosti na akcijo.
Geslo parade je bilo »evropsko strateško bujenje« (réveil stratégique européen). Dogodek je bil Macronov zadnji veliki nastop v vlogi šefa države in vrhovnega poveljnika francoske vojske.
Parada je bila simbolična predstavitev enotnosti nasproti Moskvi (v podtonu pa tudi Washingtonu, saj ZDA na njej niso aktivno sodelovale) ter močna demonstracija evropske obrambne avtonomije in solidarnosti z Ukrajino.
Skratka, Pariz je julija 2026 združil spektakularno vojaško tradicijo z aktualno geopolitiko in poslal jasno sporočilo enotnosti Zahoda v podporo Ukrajini.
Janša v Kijevu nagovoril voditelje držav
Slovenski premier Janez Janša in nekateri drugi voditelji so se iz Pariza napotili v Ukrajino, kjer so se udeležili proslave ob dnevu državnosti Ukrajine, potem pa še srečanja voditeljev Ukrajine ter držav Jugovzhodne Evrope. Pred začetkom slovesnosti na Trgu sv. Mihaela so Janša in drugi voditelji položili cvetje pred zid spomina na vse ukrajinske vojake, ki so v ruski agresiji na Ukrajino izgubili življenje.
Slovenski premier Janša je imel na slovesnosti govor, kar ni bilo presenetljivo, saj Janša v Ukrajini velja za enega najbolj poznanih tujih voditeljev. Bil je namreč med prvimi tujimi voditelji, ki so sredi najhujše vojne vihre povsem nenapovedano z vlakom prispeli v Kijev in ukrajinskemu narodu dali največ, kar so lahko – prepotrebno upanje, da v težavah niso sami. Janez Janša, Petr Fiala, Mateusz Morawiecki in Jarosław Kaczyński so 15. marca 2022 utrli pot, po kateri so nato sledili drugi svetovni voditelji. Ukrajinske oblasti so obisk ovekovečile s spominsko ploščo štirim velikim politikom na Aleji pogumnih v Kijevu.
V govoru je Janša spomnil na tiste prve dni invazije in odločenost ukrajinskega ljudstva, da se ne bo uklonilo nasilju. Janša je tudi poudaril pomen pravičnega miru, ki zahteva kaznovanje zla, saj se »nekaznovano zlo vedno vrne«. Povedal je še, da je danes podpora Ukrajini veliko bolj obsežna, pri čemer tudi njeno polnopravno članstvo v EU postaja resničnost.
Vključevanje Ukrajine v evropske obrambne programe
Slovesnosti je sledil peti vrh Ukrajina – Jugovzhodna Evropa, ki se ga je udeležila vrsta voditeljev držav, med drugim predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, hrvaški premier Andrej Plenković, predsednik Romunije Nicușor Dan, moldavska predsednica Maia Sandu, predsednik Albanije Bajram Begaj in predsednik Srbije Aleksandar Vučić.
Na vrhu so govorili o varnostnih, političnih in gospodarskih izzivih. Podpisanih je bilo več sporazumov. Ukrajinski obrambni minister Mihajlo Fedorov je na omrežju X sporočil, da sta z evropskim komisarjem za obrambo Andriusom Kubiliusom podpisala več sporazumov, ki Ukrajini odpirajo pot do 300 milijonov evrov sredstev ter do vključitve v evropske programe za krepitev obrambne industrije. »To je zmaga za vse strani. Združujemo evropske vire z našo tehnologijo, preizkušeno v praksi, da bi zgradili varnejšo Evropo,« je zaključil Fedorov.
