Piše: Vida Kocjan
Ministri Anže Logar, Janez Cigler Kralj in kot prva Ignacija Fridl Jarc razkrivajo finančne vrzeli, Franc Kangler opozarja na odvzete milijone evrov policiji, Monika Kirbiš Rojs pa na izzive pri kohezijskih sredstvih.
Po prevzemu oblasti v začetku junija 2026 je nova vlada Janeza Janše v prvih tednih mandata pokazala odločen pristop k pregledom finančnega stanja in poslovanja prejšnje vlade Roberta Goloba. Za začetek so ministri Ignacija Fridl Jarc (kultura), Anže Logar (gospodarstvo, delo in šport) ter Janez Cigler Kralj (kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana) javno razkrili primanjkljaje, napovedali forenzične preglede in poudarili potrebo po odgovornosti za morebitne nepravilnosti.
Po dostopnih podatkih preglede opravljajo tudi na drugih področjih. Gre za odziv na dejstvo, da so se po primopredaji poslov pokazale pomembne finančne vrzeli, zaenkrat, kolikor je znano, zlasti pri odobrenih projektih in upravljanju proračuna ter evropskih sredstvih. Nova ekipa želi z analizo stanja zagotoviti preglednost, zaščititi javna sredstva in omogočiti nadaljevanje ključnih programov.
Gospodarstvo: 82-milijonski primanjkljaj
Minister Anže Logar je po primopredaji poslov (v začetku junija) takoj začel s pregledom stanja na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport. Nato je objavil neposredno izjavo o finančnih težavah: »Drži, manjkajo sredstva, kar je velik problem.« In dodal: »Treba pa je povedati, da to ni krivda Matjaža Hana, ampak prejšnje vlade RS, še posebej ministrstva za finance, ki je odvzelo evropska sredstva konec leta 2025 in jih ni nikoli vrnilo. Zato zdaj ne moremo pravočasno izvesti programov za spodbujanje razvoja Zasavske in SAŠA regije. Bomo našli rešitev!«
Po poročanju medijev gre sicer za resen primanjkljaj pri že odobrenih projektih. Za leto 2026 naj bi na ministrstvu manjkalo približno 16 milijonov evrov, za leto 2027 pa kar 66 milijonov evrov. Skupno je to 82 milijonov evrov. Težave se nanašajo zlasti na programe za prehodne regije (zasavsko in savinjsko-šaleško regijo), kjer so sredstva namenjena novim delovnim mestom, podjetništvu, prekvalifikacijam in naložbam v energetski prehod.
Logar je napovedal optimizacijo razpisov in ukrepov za odpravo primanjkljaja. V kontekstu revizije javnih razpisov agencije SPIRIT, ki poteka na računskem sodišču, bo nova ekipa preverila učinkovitost postopkov in preprečila podobne težave v prihodnje. Logar je Hana sicer vzel v bran, vendar je treba povedati, da je slednji sodeloval v vladi Roberta Goloba in ni nikoli javno opozoril na tovrstne težave.
Kmetijstvo: forenzični pregled in indici nezakonitosti
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je prejšnji teden na novinarski konferenci predstavil skrb zbujajoče ugotovitve. »Stanje na ministrstvu ni rožnato,« je dejal. Napovedal je temeljito analizo proračuna ter forenzični pregled poslovanja prejšnjega vodstva.
Na področju prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam za izplačila sofinanciranih zavarovalnih premij manjka devet milijonov evrov. Na postavki za sektor vinogradništva je namesto načrtovanih pol milijona evrov na voljo le 62.000 evrov. Manjka 438 tisoč evrov. »Obstajajo indici, da se je to zgodilo mimo zakona,« je navedel minister in napovedal, da bodo z zunanjimi sodelavci ugotavljali morebitne nezakonitosti. »Za sredstva, ki so bila porabljena ali prerazporejena nesmotrno ali nezakonito, bomo zahtevali odgovornost.«
Cigler Kralj je tudi sporočil, da primopredajni zapisnik po prevzemu vodenja resorja od prejšnje ministrice Mateje Čalušić ni bil podpisan zaradi pomanjkljivih podatkov. »V dobrem mesecu smo uspeli pridobiti manjkajoče podatke,« je dejal. Čalušićeva pa se je na vabilo k podpisu opravičila, češ da nima časa.
Ministrstvo si sicer zelo prizadeva za vzpostavitev dialoga z vsemi vpletenimi. »V zadnjih štirih letih kmetijske organizacije, združenja, fakultete in strokovne ustanove niso bile vključene v oblikovanje odločitev,« je povedal Cigler Kralj. Ob tem najvišji predstavniki države te niso zastopali na evropski ravni. »To je bila velika napaka in malomarnost v času ključnih neformalnih pogovorov za naslednji večletni finančni načrt,« je dejal. To se je zdaj spremenilo, saj se je pred kratkim med drugim v Bruslju srečal z evropskim komisarjem za kmetijstvo Christophom Hansenom.
Ključen ukrep je tudi hitrejše odzivanje na ujme. Minister je razkril, da so že stekli postopki za čim hitrejšo pomoč ob lanski suši in pozebi. »Smo v zaključni fazi in pričakujemo, da bo iz tega naslova avgusta izplačanih okoli 12 milijonov evrov,« je povedal.
Ob tem je zaposlenim dal navodilo, naj poiščejo načine, kako na splošno pospešiti izplačila po naravnih ujmah. »To, da traja eno leto, ker denimo statistični urad marca objavi cene pridelkov za prejšnje leto, je nevzdržno. Zato iščemo pravične in učinkovite rešitve za pospešitev izplačila povračil po škodi,« je dejal. Dodal je, da je prejšnje vodstvo ministrstva slabo načrtovalo tudi sredstva v strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027, saj je bilo načrtovanih 88,5 milijona evrov premalo, zato bodo okrepili delo tudi na tem področju.
Kultura: primanjkljaj in začasna zadržanost izplačil
Tudi na ministrstvu za kulturo so se po prevzemu oblasti pokazale finančne težave. Ministrica Ignacija Fridl Jarc je julija razkrila, da je primanjkljaj v proračunu večji, kot so pričakovali – približno štiri milijone evrov manjka zgolj na postavki za samozaposlene v kulturi. Podobne ocene govorijo o skupnem primanjkljaju do 8,9 milijona evrov.
Ministrstvo je izvajalcem kulturnih programov in projektov sporočilo, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila, kljub podpisanim pogodbam. V pogodbah je sicer tudi klavzula, da so izplačila vezana na razpoložljivost sredstev v proračunu. Razlog je priprava na rebalans proračuna zaradi velikega primanjkljaja. »O nadaljnjem financiranju bo mogoče odločati šele po sprejetju rebalansa, ki bo predvidoma septembra,« so sporočili.
Fridl Jarčeva je poudarila, da gre za odgovorno ravnanje z javnimi financami in ne za politično obračunavanje, kot bi to nekateri želeli prikazati. Ob prevzemu poslov (5. junij) je napovedala temeljit pregled odprtih razpisov, debirokratizacijo, decentralizacijo in organizacijske spremembe v javnih zavodih. Poudarila je, da bodo vse spremembe na področju kulture temeljito preučili, odprta vprašanja pa reševali v tesnem sodelovanju s strokovnimi službami.
Policija in notranje zadeve: odvzeti milijoni
Pregledi niso omejeni le na gospodarstvo, kmetijstvo in kulturo. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Franc Kangler je opozoril na odvzem več deset milijonov evrov policiji v prejšnjem obdobju. Sredstva za policijo so bila prerazporejena ali zmanjšana, kar je vplivalo na operativne sposobnosti, opremo in kadrovanje. Natančnega poročila ministrstvo sicer še ni predstavilo, nova ekipa pod Francijem Matozom pa izvaja kadrovske in finančne preglede. Kangler pa je poudaril potrebo po vrnitvi sredstev in krepitvi policije kot ključnega varnostnega organa.
Kohezija, lokalna samouprava in regionalni razvoj
Nova ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs je poudarila potrebo po boljšem črpanju evropskih sredstev in decentralizaciji. Napovedala je pregled kohezijskih projektov in sodelovanje z občinami, saj so prejšnje odločitve povzročile zamude pri certificiranju milijonov evrov. »Če bi imeli pokrajine, bi lažje črpali evropska sredstva,« je dejala in napovedala okrepitev dialoga z lokalnimi skupnostmi.
Širši kontekst in pomen pregledov
Pregledi na ministrstvih so del širšega procesa, ki ga je sprožila nova vlada. Ustanovljena je bila delovna skupina za svetovanje pri revizijah finančnega poslovanja ob primopredajah, vodi pa jo Ivan Simič. Nekatere revizije opravlja tudi računsko sodišče.
Vse to kaže na prizadevanja nove vlade za večjo preglednost in odgovornost. Prva poročila o forenzičnih pregledih pri večjem delu proračunskih porabnikov se pričakuje v prihodnjih tednih. Rebalans proračuna naj bi bil sprejet septembra.
