Piše: Gašper Blažič
Nedavni vrh zveze Nato v Ankari je bil po dolgih letih prvi z udeležbo premierja Janeza Janše, ki se je ob robu dogajanja srečal tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Natov vrh v turški prestolnici je jasno pokazal na še eno plat zapuščine prejšnje vlade. Izkazalo se je, da je nekdanji premier Robert Golob Slovenijo potisnil v precej neugleden položaj, saj je veliko obljubljal, a po drugi strani naredil vse, da bi Slovenija izpadla neverodostojna. Kar pomeni, da bi morda dolgoročno Slovenijo tudi izključili ali pa bi prišlo do referenduma, ki bi Slovenijo odpeljal ven iz kluba. Kar je sicer že dolgo časa želja tranzicijske levice. Za zdaj še neuslišana.
Je levica hotela Slovenijo potisniti iz Nata?
Začnimo z lanskim vrhom zveze Nato v Haagu. Takrat so voditelji držav članic potrdili zavezo o zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2035. Od tega bodo morale zaveznice 3,5 odstotka BDP nameniti za naložbe neposredno v obrambo, preostalih 1,5 odstotka pa v naložbe, povezane z njo. To je sicer dokaj ambiciozen načrt pa tudi neprijeten, saj pomeni drastično povečanje vlaganja v oboroževanje, s tem pa tudi številne spremembe prioritet v proračunih držav članic. Gre za precej velik skok glede na zavezo izpred desetletja. Denimo, na vrhu Nata v Walesu leta 2014 so se vse članice zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenjale najmanj dva odstotka BDP. »Pomen te zaveze ni bil nikoli sporen. Nanašala se je na financiranje oboroženih sil, vojaške opreme, infrastrukture, raziskav, razvoja, vzdrževanja, usposabljanja ter sodelovanja v operacijah in misijah. Več kot desetletje pozneje je bila Slovenija edina članica, ki tega cilja ni dosegla,« je v kolumni za Siol opozoril diplomat dr. Božo Cerar, nekdanji veleposlanik Slovenije na sedežu Nata.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
