Piše: Vida Kocjan
Od reševanja prostorske stiske slovenskega sodstva do kazenskih ovadb, padca pravosodne ministrice in dolgotrajnih preiskav. Afera Litijska je postala simbol vprašanj o načinu dela in (ne)odgovornosti vlade Roberta Goloba, preglednosti porabe javnega denarja in delovanju državne uprave – ter opomin, kako hitro se lahko »nujna investicija« spremeni v drag fiasko na račun davkoplačevalcev.
Ko je Golobova vlada konec decembra 2023 sprejela odločitev o nakupu in plačilu poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani za potrebe sodstva, je bila uradna razlaga: sodišča že vrsto let delujejo v prostorsko neustreznih razmerah, država pa je dobila priložnost, da z nakupom lastnih prostorov težavo reši dolgoročno. Le nekaj tednov pozneje se je izkazalo, da odločitev odpira bistveno več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Plačali so okoli 7,7 milijona evrov, nato se je sprožila ena izmed največjih političnih afer zadnjih let, ki je odnesla pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, povzročila pretrese v Socialnih demokratih, sprožila številne revizije in kazenske postopke ter postala predmet preiskav več državnih institucij. Kljub temu so najbolj odgovorni ostali varni pred pregonom.
»Rešitev« čez noč in med prazniki
Golobova vlada se je domala čez noč odločila za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti, nekdanjega sedeža uspešnega podjetja Hermes SoftLab, ki je bila več let skoraj prazna in brez resnejše vsebine. V decembru 2023 so se postopki začeli odvijati zelo hitro. Po internih usklajevanjih med ministrstvoma za pravosodje in finance je vlada 27. decembra odobrila nakup nepremičnine, pogodba pa je bila podpisana že naslednji dan. Kupnina je bila prodajalcu nakazana še pred iztekom leta. Vse je šlo nenavadno hitro in mimo vseh običajnih postopkov.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
