Piše: Vida Kocjan
Spremembe zakona o parlamentarni preiskavi omejujejo blokade preiskav in krepijo nadzor opozicije. Golob, Svoboda in levi aktivisti (vključno z Mlakarjevo, Zrncem in Klakočar Zupančičevo) se bojijo razkritja Gen-I, Star Solar in financiranja stranke, zato z zavajajočo kampanjo »proti politični policiji« zbirajo podpise za referendum.
Spremembe zakona o parlamentarni preiskavi je Državni zbor na predlog koalicije (SDS, NSi, SLS in Fokus s podporo Resnice) sprejel konec maja 2026. Za je glasovalo 48 poslancev, 32 jih je bilo proti. V koalicijskih strankah in Resnici so s spremembo zakona močno omejili krog tistih, ki lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave zahtevajo presojo ustavnosti akta pred Ustavnim sodiščem (zdaj samo Sodni svet ali generalni državni tožilec; prej je bilo to vse mogoče). Zdajšnji zakon uvaja sodno varstvo (možnost tožbe v upravnem sporu) in spreminja pravila o sestavi komisij, izločitvah zaradi konflikta interesov, preprečuje pa tudi nekatere oblike zavlačevanja, kar je najpomembnejše.
Predlagatelji in podporniki sprememb navajajo, da novela odpravlja dolgoletno protiustavnost (Ustavno sodišče je že pred 15 leti opozorilo na težave), omogoča hitrejše in učinkovitejše delo preiskovalnih komisij ter preprečuje blokade preiskav s strani Ustavnega sodišča. Nasprotniki pa novelo označujejo kot »politično policijo«, ki naj bi domnevno omogočala zlorabe večine, ogrožala novinarje in civilno družbo.
V akcijo skrajni levičarski aktivisti
Skupina nevladnikov je začela zbirati podpise za referendum proti spremenjenemu zakonu. Prvopodpisani pobudniki so Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Pobudo podpirajo tudi drugi predstavniki civilne družbe (npr. Dušan Keber in drugi), nevladne organizacije, sindikati ter levičarsko usmerjene skupine in stranke (npr. Svoboda, Levica idr.).
Kampanja, ki jo izvajajo, poteka pod sicer zelo zavajajočim imenom »Proti politični policiji«. V državni zbor so najprej vložili 13.369 neoverjenih podpisov, od 10. junija 2026 pa poteka zbiranje 40.000 overjenih podpisov. Rok se izteče 14. julija 2026. Po dostopnih podatkih naj bi do 29. junija zbrali 25.602 podpisa, kar pomeni, da morajo v dveh tednih zbrati še okoli 14.400 podpisov. Kampanja se je v zadnjih dneh precej upočasnila. Zato so si aktivisti omislili različne akcije, za katere številni domnevajo, da so tudi plačljive. Zakaj se posamezniki tako krčevito borijo proti preiskovalni komisiji, pojasnjujemo v nadaljevanju.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
