Piše: Petra Janša
Dr. Vinko Gorenak, izkušen politik, dolgoletni član stranke SDS, nekdanji minister za notranje zadeve in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, se je po nekaj letih upokojitve vrnil na odgovorno mesto, kjer že tretjič koordinira delo med vlado in državnim zborom. V intervjuju je spregovoril o omenjeni funkciji in nalogah, ki ga čakajo, o stabilnosti četrte Janševe vlade, prihodnosti opozicije ter ambiciozni pobudi »Partnerstvo za uspešno Slovenijo«, s katero želi koalicija vključiti opozicijo v pripravo zakonov brez obveznosti glasovanja.
DEMOKRACIJA: Dr. Gorenak, pred kratkim ste bili imenovani za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, kjer ste zadolženi za koordinacijo med vlado in državnim zborom. Kakšne so vaše glavne naloge na tej funkciji?
Dr. Vinko Gorenak: Te naloge opravljam že tretjič. Opravljal sem jih v prvi in tretji Janševi vladi in opravljal jih bom tudi v njegovi četrti vladi. Moja osnovna naloga bo spremljanje dela vlade in spremljanje dela državnega zbora, v zvezi s tem bom seveda skrbel za kar najbolj nemoteno koordinacijo dela med obema organoma.
Kdo vas je povabil v kabinet predsednika vlade – je bil to osebno premier Janez Janša?
Seveda si vsak predsednik vlade oblikuje svoj kabinet, v katerega običajno povabi ljudi, ki jim zaupa. Točnega datuma se ne spomnim več, me je pa poklical po telefonu in me prosil, da spišem nekakšen dokument, med pogovorom pa me je vprašal, ali bi se vrnil v njegov kabinet. In sem pristal. Morda boste pomislili, zakaj sem na to pristal, saj sem bil vendarle do zdaj že nekaj let upokojenec. Leta 2022 so mi na neki res veliki proslavi ob obletnici SDS v Mariboru podelili najvišje priznanje SDS, to je diamantni znak. V dvorani je bilo kakih 600 do 700 ljudi. Protokol je predvidel, da se v imenu vseh nagrajencev zahvalim za vsa priznanja. Govor sem si miselno pripravil že vnaprej. Približno takole sem dejal: »Predsednik, jaz sem mislil, da najvišje priznanje SDS dobiš tik preden greš tja gor (s prstom sem pokazal navzgor). Jaz takega namena nimam, zato si lahko premisliš in ti priznanje vrnem. Če pa boš oblikoval novo vlado – joj, oprostite, zmotil sem se –, ko boš oblikoval novo vlado in če me boš potreboval, pa pridem nazaj v tvoj kabinet.« Vseh 600 ali 700 navzočih mi je stoje ploskalo. Res, trenutek, ko se ti naježi koža. No, ne vem, ali si je Janša to, kar sem povedal, zapomnil ali ne, jaz sem si, zato nisem niti malo okleval in sem ponudbo sprejel.
Pravijo, da je ta vlada manjšinska, da bo ta koalicija kmalu razpadla in podobno. Kaj menite vi, ki poznate stvari od znotraj?
Ne boste verjeli, jaz sem popolnoma drugačnega mnenja. Do zdaj sem na ta ali oni način sodeloval v vseh Janševih vladah in v Bajukovi vladi. Vse te vlade in koalicije so bile sestavljene tako, da je bila vedno udeležena tudi ena stranka z levega političnega pola. Zato je bilo potrebno veliko usklajevanj. Tretja Janševa vlada je imela v državnem zboru samo 38 poslancev, a smo kljub temu sprejemali zakone, celo ustavnega sodnika smo imenovali, za kar je potrebno 46 glasov. Sedanja vladna koalicija ima strogo gledano manjšinski značaj, a vendarle je bil Janša izvoljen z 51 glasovi, vlada pa je dobila 49 glasov.
Ne glede na to, da je Resni.ca v opoziciji, vidimo, da kljub temu podpira pomembne zakone koalicije. Toda to ni pomembno. Pomembnejše je to, da so programi koalicijskih političnih strank kompatibilni v 95 odstotkih. Tudi program Resni.ce je vsaj v 85 odstotkih kompatibilen s koalicijo, razlikuje se dejansko le v pogledih do Rusije, Nata in morda EU. V takih razmerah si obetam trdnost koalicije. Na to kažejo tudi sedanja usklajevanja, ki so pogosto lažja kot v prejšnjih mandatih.
Bo Golob vodja opozicije do konca mandata in kakšna bo po vašem mnenju usoda Gibanja Svoboda?
To je nemogoče napovedati, vsaj zanesljivo ne. Toda v preteklosti sem dokaj točno napovedal usodo Jankovićeve Pozitivne Slovenije, Stranke Alenke Bratušek, Stranke Mira Cerarja in Stranke Marjana Šarca. Takrat, ko so bili najmočnejši, sem njihovim poslancem običajno dejal: »V naslednjem mandatu vas bo za enega fička.« Bolj ali manj je bilo to res, sploh pa je res, da nobene od omenjenih strank danes ni več. Tudi z Gibanjem Svoboda bo tako. Golob bo opozicijski vodja kakih šest mesecev, potem pa bo poslanski mandat prepustil naslednjemu, ki je dobil največ glasov. On ne zna biti v opoziciji, on misli, da je sončni kralj, ki mu je podrejeno vse. Gibanje Svoboda pa bo razpadlo na dva ali več delov, nekaj poslancev bo prešlo k drugim strankam … Gibanja Svoboda čez štiri leta, sploh pa čez osem let, ne bo več.
Premier Janša je že ob nastopu nove vlade napovedal sodelovanje z opozicijo. Kako ste se vključili v pripravo predloga sporazuma »Partnerstvo za uspešno Slovenijo« in kakšen je bil vaš prispevek k njegovi vsebini?
Besedilo »Partnerstva za uspešno Slovenijo« sem po vzoru preteklih podobnih dokumentov spisal sam. Nekaj pripomb in predlogov mi je dal predsednik vlade, zdaj pa smo v fazi, ko lahko vse politične stranke v državnem zboru do 26. junija 2026 podajo pripombe in dopolnitve k temu dokumentu.
Katere vsebinske točke predloga »Partnerstva za uspešno Slovenijo« ocenjujete kot najpomembnejše?
To sta 7. in 10. člen. V 7. členu je besedilo, ki določa, da opozicijske podpisnice sporazuma lahko zakon sooblikujejo v času pred sprejemom na vladi, v 10. členu pa je določeno, da lahko opozicijske podpisnice sporazuma tudi same predlagajo besedila zakonov. Najpomembnejše pa je to, da ne v prvem ne v drugem primeru nimajo ob glasovanju v državnem zboru nobenih obveznosti v smislu podpore zakonu.
Eden od ključnih mehanizmov partnerstva je, da bodo koalicijsko usklajeni predlogi zakonov podpisnicam posredovani vsaj deset dni pred obravnavo na vladi. Kako naj bi ta postopek potekal v praksi in kakšna bo vaša vloga pri tem?
Drži, v 7. členu je določeno, da ministrstva samostojno pripravljajo predloge zakonov in jih po predpisanem postopku usklajujejo z zunanjimi deležniki, kot so Ekonomsko-socialni svet in druge zainteresirane skupine, nato pa posamezen predlog zakona medresorsko uskladijo. Na tej točki je zakon pripravljen za sprejem na vladi. Vlada pa tako nastalega zakona ne bo uvrstila na dnevni red vsaj deset dni. V tem času ministrstvo zakon pošlje meni, jaz pa ga posredujem koalicijskim poslanskim skupinam in opozicijskim podpisnicam sporazuma. Če opozicijske podpisnice sporazuma nimajo pripomb, gre zakon v postopek sprejema na vlado. Če pa pripombe imajo, se sestane svet partnerstva, ki ga vodiva jaz in vodja poslanske skupine SDS gospa Jelka Godec, drugi sodelujoči pa so zainteresirane opozicijske podpisnice sporazuma in pristojno ministrstvo. Na sestanku sveta partnerstva skušamo upoštevati pripombe opozicijskih podpisnic sporazuma in zakon tako uskladiti. Po tem usklajevanju gre zakon v postopek sprejema na vladi.
V dokumentu je posebej izpostavljena potreba po ustavnih in sistemskih spremembah. Katera področja bi po vašem mnenju morala biti prioriteta za dosego širšega političnega soglasja in zakaj so te spremembe pomembne ravno v tem mandatu?
Kar nekaj ustavnih sprememb je potrebnih. Naj naštejem samo nekatere: sprememba volilne zakonodaje, za kar je zainteresirana zlasti opozicija; v ustavi želimo določiti tudi finančno sidro v smislu, koliko denarja lahko porabi država; in ustavne spremembe na področju sodstva, kot sta drugačna sestava sodnega sveta in poskusna doba za sodnike pred imenovanjem v trajni mandat. Seveda pa se je treba zavedati, da je za ustavne spremembe potrebnih 60 glasov v državnem zbora, ki pa jih nima ne koalicija ne opozicija. Sodelovanje bo torej potrebno ali pa ustavnih sprememb ne bo.
Med glavnimi cilji partnerstva so pospešitev gospodarskega razvoja, dvig blaginje ljudi in izboljšanje javnofinančne slike. Kako naj bi sodelovanje v okviru partnerstva prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju?
Hitrejšega gospodarskega razvoja seveda ni mogoče doseči z enim ukrepom ali z enim samim zakonom, niti ga ni mogoče doseči na kratek rok. Za dosego tega cilja je potreben daljši čas, sploh pa so potrebni sistemski ukrepi države na več področjih, zlasti zakonski ukrepi. Opozicijske politične stranke v državnem zboru vabimo k sodelovanju zaradi širšega družbenega konsenza, sploh pa zato, da s svojimi predlogi doprinesejo k taki zakonodaji, ki bo omogočila hitrejši gospodarski razvoj.
Opozicija se na predlog partnerstva ni odzvala enotno. Kako razumete te različne odzive? Ali menite, da gre pri tem predvsem za vsebinske pomisleke ali bolj za politične razloge?
Partnerstvo za uspešno Slovenijo je lahko ugodno tako za koalicijo kot za opozicijo. Koalicija lahko upošteva predloge opozicije pri nastajanju zakonov, opozicija pa ima možnost vplivati na vsebino zakonov, pri čemer nima nobenih obveznosti v smislu podpore zakonom. Za zakone je odgovorna koalicija, opozicija nima nobene odgovornosti za vsebino zakonov. V tem kontekstu bi resen politik in povprečen državljan pričakovala, da se bodo opozicijske politične stranke z veseljem pridružile partnerstvu, vendar ni tako. V Levici in Vesni so – že preden so besedilo partnerstva sploh dobili – povedali, da pri tem ne bodo sodelovali. Če sodimo po odzivih iz Gibanja Svoboda, bodo verjetno tudi oni ravnali tako, vprašanje pa so Socialni demokrati. Če bi tam odločal razum, tako kot je bilo v času, ko je stranko SD vodil Borut Pahor, bi partnerstvo podprli in vanj vstopili. Mislim, da je tej ideji naklonjen tudi Matjaž Han, a na koncu bodo odločili njihovi skrajno levi jastrebi. Pričakujem pa podpis Resni.ce, ki je to do neke mere že napovedala, in seveda pričakujem podpis obeh poslancev narodnosti. Če bo na koncu rezultat tak, kot sem napovedal, v koaliciji in na vladi seveda ne bomo razglasili dneva žalovanja in nobena zastava za to ne bo spuščena na pol droga. Ta koalicija zna to državo dobro voditi tudi sama, o tem ni nobenega dvoma. Tiste opozicijske politične stranke, ki k partnerstvu ne bodo pristopile in bodo v prihodnjih letih jokale in stokale, kako koalicija ne upošteva njihovih predlogov, bomo pač spomnili na zamujeno priložnost.
V sporazumu je predvidena ustanovitev sveta partnerstva, v katerem bi sodelovali vodje poslanskih skupin podpisnic in vi kot državni sekretar. Kako boste zagotovili, da bo ta organ deloval učinkovito in ne bo ostal zgolj formalnost?
To ni odvisno od mene, v veliko večji meri je to odvisno od ministrov in tistih predstavnikov podpisnic partnerstva, ki bodo pri usklajevanju sodelovali. Kot primer naj navedem obdobje prve Janševe vlade, ko je tak sistem v praksi že deloval. Ko sta se na pogajanjih srečala takratni gospodarski minister Andrej Vizjak in opozicijski predstavnik SD, pokojni Feri Horvat, je bilo vse usklajeno v nekaj minutah. Ko pa sta se usklajevala šolski minister Milan Zver in opozicijska predstavnica SD Majda Potrata, smo sedeli ure in ure, na koncu pa nismo uskladili ničesar, ker je Majda Potrata sodelovala s ciljem, da se nič ne uskladi. Tudi zdaj bo približno tako, vse je torej odvisno od oseb, ki bodo zakone usklajevale.
Podobne pobude za sodelovanje z opozicijo ste že izvajali v prejšnjih Janševih vladah. Kaj ste se iz teh izkušenj naučili in kaj bi tokrat naredili drugače?
Res je. Veliko izkušenj imam iz preteklosti oziroma iz preteklih tovrstnih partnerstev. Odgovor na vaše vprašanje je že v primerjavi med tistim partnerstvom s Pahorjem iz časa prve Janševe vlade in besedilom partnerstva, ki je zdaj na mizi. Najpomembnejša sprememba na bolje je 10. člen sedanjega besedila predloga partnerstva, ki predvideva možnost oblikovanja zakonov s strani opozicijskih podpisnic sporazuma, kar v preteklosti ni bilo predvideno.
Zaradi vaše dolgoletne kariere v policiji in na področju notranjih zadev ste dobro seznanjeni z varnostnimi in pravosodnimi vprašanji. Na katerih področjih bi lahko partnerstvo že v začetku mandata prineslo konkretne rezultate?
Težko odgovorim na to vprašanje, ker normativnega programa dela vlade še ni, kar pomeni, da še ni spiska zakonov, ki jih bodo ministrstva pripravila v tekočem letu.
Ali ste pri pripravi predloga partnerstva pogledali tudi modele sodelovanja med vlado in opozicijo v sosednjih državah, na primer v Avstriji, na Hrvaškem ali na Madžarskem? Kaj ste upoštevali pri pripravi tega dokumenta?
Ne poznam tovrstnih sporazumov v naštetih državah, mislim da jih tudi ni. To kaže na resnično velikodušnost sedanje vladne koalicije in željo po tem, da pripravljamo kar najboljše zakone, ki bodo v korist ljudi.
Če bi se vsaj del opozicije pridružil partnerstvu, kakšne rezultate pričakujete do konca mandata in kako bi uspešno sodelovanje po vašem mnenju vplivalo na politično stabilnost in dolgoročni razvoj Slovenije?
Tudi na to vprašanje je težko odgovoriti, zlasti zato, ker še ne vemo, katere opozicijske politične stranke bodo sodelovale v partnerstvu, pa tudi zato, ker, kot sem že dejal, še nimamo normativnega programa dela vlade. Vsekakor pa lahko rečem, da bi najširše podpisano partnerstvo pripomoglo k resnejšemu, mirnejšemu in učinkovitejšemu delu državnega zbora.
Biografija
Dr. Vinko Gorenak je po osnovnem poklicu učitelj razrednega pouka, a nikoli ni učil v osnovni šoli. Leta 1977 je končal Pedagoško akademijo v Celju, oddelek za razredni pouk, nato pa je leta 1983 končal še Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, kjer je leta 1993 tudi magistriral in leta 2003 doktoriral. Od leta 1984 do leta 1990 je vodil lokalno in regijsko uniformirano policijo v Celju. V letih 1991–1999 je opravljal najodgovornejše naloge na ministrstvu za notranje zadeve. V obdobju 1999–2022 je bil trikrat izvoljen za poslanca v državnem zboru. Leta 2012 je bil notranji minister, sicer pa je bil štirikrat tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu in v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše.
