Piše: Spletni časopis
Z vložitvijo več kot 2.500 neoverjenih podpisov, s katerimi je sprožila postopek za zbiranje 40.000 overjenih podpisov, je Svetlana Slapšak praktično že ubranila pravico tujcev z Balkana, Rusije, Ukrajine, pa tudi Palestine, da si bodo lahko tudi letos pri nas izbirali lokalne oblasti, če so v Sloveniji stalno prijavljeni. Naši državljani nimajo enakih pravic v teh državah, neobičajna pa je takšna ureditev tudi v največjih evropskih državah. Razlog zanjo v Sloveniji je, da si je levica pred dvema desetletjema s tem zagotovila nekaj dodatnih volivcev predvsem v urbanih središčih. Na volitvah je vsak glas lahko odločujoč.
Zaradi pobude Slapšakove, ki se je v Slovenijo priselila iz Srbije, nedavno pa jo je z Župančičevo nagrado počastila Mestna občina Ljubljana Zorana Jankovića, bo moral predsednik državnega zbora Zoran Stevanović določiti 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za referendum. A zbiranje se bo lahko začelo šele po parlamentarnih počitnicah. Torej septembra. Rok se bo iztekel oktobra, ko bodo lokalne volitve, ki bodo tretjo nedeljo v novembru, že razpisane. Novosti zaradi tega letos skoraj zanesljivo še ne bodo veljale – niti, če ne bo zbranih 40.000 podpisov za referendum.
To bo zmaga za Roberta Goloba, ki je Slapšakovi primaknil podpis in javno pozval k podpisovanju za pravico tujcev, da pri nas določajo oblasti. Slapšakova je med političnimi aktivisti levice, ki desnici redno podtikajo fašizem ali nacizem. Ker smo ravno pred državno proslavo, je morda zanimiva njena ocena iz preteklosti:
»Ta njihova estetika – te ograje, te uniforme, ta zlagana resnobnost – to ni nič drugega kot provincialni fašizem. To je italijanska opereta iz tridesetih let, ki jo poskušajo igrati slovenski amaterski igralci s podeželja, ki sanjajo o diktaturi.«
Po podobno nizkotnem ravnanju slovi tudi donedavna predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je to skrajno žaljivo primerjavo nedavno uporabila ob sprejemu članov nove vlade Janeza Janše pri predsednici republike Nataši Pirc Musar.
Če podpisi bodo zbrani, pa novosti povsem zanesljivo ne bodo veljale že na letošnjih volitvah. Lahko bi pa bil referendum morda hkrati z lokalnimi volitvami, da bi prihranili. Še posebej, ker bo, kot kaže, zaporednih referendumov na zahtevo opozicije veliko.
Zakon določa: “Če bi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, v celoti ali deloma padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik državnega zbora določi koledarski rok, ki začne teči 1. septembra.”
Preglednica kaže, državljanom katerih držav je bilo lani izdanih največ dovoljenj za stalno bivanje v naši državi:
