Piše: Vida Kocjan
Državni zbor je za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj potrdil dr. Moniko Kirbiš Rojs. Pred potrditvijo se je zdajšnja ministrica predstavila tudi na pristojnem parlamentarnem odboru za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.
Potrdili so jo soglasno, z devetimi glasovi za in nobenim proti. Poudarili so njeno strokovnost in izkušnje s področja, ki ga bo pokrivala. Dr. Monika Kirbiš Rojs je med drugim napovedala, da bo sedež ministrstva prenesen v Maribor.
Ministrica z bogatimi strokovnimi izkušnjami
Dr. Monika Kirbiš Rojs je v preteklih letih na področju regionalnega razvoja, evropske kohezijske politike in lokalne samouprave pridobila bogate strokovne in vodstvene izkušnje. Na ministrstvu, pristojnem za regionalni razvoj in kohezijo, je že trikrat opravljala funkcijo državne sekretarke, sodelovala je pri pripravi in izvajanju ključnih razvojnih programov Slovenije. Bila je tudi predsednica odbora za kohezijo in regionalni razvoj v strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke. Kot ministrica je nasledila Aleksandra Jevška, ki se pri vodenju resorja skupaj s svojimi sodelavci ni ravno izkazal.
Ob potrditvi je poudarila, da bodo med prednostnimi nalogami njenega mandata učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, priprava Slovenije na novo finančno obdobje Evropske unije po letu 2028, krepitev lokalne samouprave, skladnejši regionalni razvoj ter ustvarjanje boljših pogojev za razvoj občin, gospodarstva in kakovosti življenja ljudi po vsej Sloveniji.
Slovenija si ne sme privoščiti izgube evropskih sredstev
Kirbiš Rojsova je opozorila, da ima Slovenija v okviru programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 na voljo 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev, vendar je bila dosedanja dinamika izvajanja projektov in črpanja sredstev prepočasna, kar zahteva bistveno večjo učinkovitost države. Posebej je opozorila na nevarnost izgube dela evropskih sredstev, če Slovenija ne bo pravočasno zagotovila ustreznih pogojev za izvajanje projektov in financiranje njihove izvedbe.
Povedala je, da sprejeta državna proračuna za leti 2026 in 2027 ne sledita dejanski dinamiki izvajanja projektov na terenu, saj je višina sredstev, namenjenih izvajanju kohezijske politike, občutno prenizka. To povzroča upočasnjevanje ali celo ustavljanje procesov izvajanja projektov ter dodatno povečuje tveganje za nedoseganje finančnih mejnikov.
Opozorila je tudi na posebno zahtevno situacijo v letu 2027, ko bo morala Slovenija Evropski komisiji posredovati zahtevke v višini najmanj 541 milijonov evrov. Ob trenutni višini zagotovljenih sredstev v državnem proračunu bi to lahko pomenilo izgubo kar 218 milijonov evrov evropskih sredstev. Zato mora država v prihodnjih letih zagotoviti zadostna sredstva za izvajanje kohezijske politike ter omogočiti nemoteno izvajanje postopkov, javnih razpisov in javnih naročil.
Velik del pozornosti pri svojem delu bo namenila tudi odpravljanju administrativnih ovir pri izvajanju evropskih projektov. »Župani in podjetniki ne potrebujejo novih obrazcev. Potrebujejo državo, ki zna pomagati,« je poudarila dr. Kirbiš Rojsova in pojasnila, da so postopki pogosto preveč zapleteni, dolgotrajni in nepregledni. Občine, podjetniki in drugi upravičenci po njenih besedah potrebujejo učinkovitejšo podporo države.
Med ključnimi ukrepi je izpostavila spremembe zakonodaje za hitrejšo izvedbo projektov, digitalizacijo postopkov, uvedbo enotnega sistema za prijavo in spremljanje projektov ter okrepitev strokovne podpore upravičencem pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov.
Sredstva v razvojne prioritete
Glede novega finančnega obdobja EU po letu 2028 pa je poudarila, da bodo prihodnja pogajanja o evropskem proračunu potekala v povsem drugačnih okoliščinah kot doslej. EU bo več pozornosti namenjala konkurenčnosti, raziskavam in inovacijam, obrambi in varnosti, migracijam, podnebnim izzivom ter podpori Ukrajini.
Za Slovenijo bosta zato ključna pravočasna priprava na novo obdobje ter jasno določanje razvojnih prioritet. »Zelo pomembno je, da imamo strategijo, kam bomo vlagali, kaj so naše prioritete, in da sredstva koncentriramo, ne pa razpršimo,« je dejala.
Opozorila je še, da Slovenija že presega 90 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, kar bo v prihodnje vplivalo na dostopnost kohezijskih sredstev za infrastrukturne projekte. Zato bo treba bistveno več pozornosti nameniti tudi kandidiranju za centralizirane evropske programe, kjer se bodo v prihodnje odpirale nove razvojne priložnosti za državo, regije, občine, gospodarstvo in raziskovalne institucije.
Med prednostnimi nalogami prihodnjega obdobja kohezijske politike (2028–2034) je navedla pripravo strateških projektov države in regij, vključevanje gospodarskih združenj v pripravo programov, okrepitev vloge občin pri načrtovanju razvojnih politik ter posebno skrb za razvoj obmejnih območij.
Ustanovitev pokrajin
Ministrica bo posebno pozornost namenila tudi vprašanju regionalnega razvoja in decentralizacije države. Slovenija je namreč izrazito centralizirana država, zaradi česar se razvojne razlike med posameznimi regijami povečujejo. »Vsaka regija mora imeti možnost razvoja, ne glede na to, koliko je oddaljena od centra. Če se razvija samo center, država dolgoročno slabi,« je opozorila. Poudarila je, da centralizacijo vsakodnevno občutijo tudi prebivalci, saj se več kot 140.000 ljudi vsak dan vozi na delo v Ljubljano.
Kot enega ključnih razvojnih ukrepov je izpostavila ustanovitev pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave. Ocenila je, da bi učinkovite, finančno močne in avtonomne pokrajine omogočile boljše upravljanje razvoja, učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev ter hitrejše odzivanje na potrebe posameznih območij. Pokrajine bi lahko prevzele naloge, za katere so občine pogosto prešibke, država pa preveč oddaljena od lokalnega okolja.
Med predlaganimi ukrepi je navedla tudi okrepitev razvojnih regij, večjo podporo manj razvitim in obmejnim območjem, prenos dela odločanja in razvojnih sredstev na regionalno raven, krepitev regionalnih središč ter izboljšanje javnega potniškega prometa.
Posebej je poudarila tudi potrebo po stabilnejšem in pravičnejšem financiranju občin, večji avtonomiji lokalnih skupnosti ter zagotavljanju ustreznih finančnih virov za izvajanje nalog, ki jih občinam nalaga država.
Poudarila je, da Slovenija za uspešen razvoj potrebuje dolgoročno razvojno strategijo, učinkovito državo, močne občine in regije ter bolj usmerjeno in odgovorno uporabo evropskih in nacionalnih razvojnih sredstev.
Dosedanje črpanje evropskih sredstev: počasen zagon in vprašanja učinkovitosti
Skupaj ima država na voljo približno 3,2 milijarde evrov iz kohezijskih skladov ter okoli 2,14 milijarde evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Kljub velikemu finančnemu obsegu pa dejanska realizacija kaže, da se ključni del projektnega cikla še ni premaknil v polno izvedbeno fazo. Pri kohezijski politiki Slovenija trenutno beleži približno 11 do 12 odstotkov izplačanih sredstev, kar pomeni okoli 380 milijonov evrov od razpoložljivih 3,2 milijarde evrov.
Boljše pa je črpanje pri mehanizmu za okrevanje in odpornost, kjer Slovenija izkazuje približno 80-odstotno realizacijo razpoložljivih sredstev. Do zdaj je prejela več tranš, vključno z okoli 230 milijoni evrov po potrditvi izpolnjenih reformnih mejnikov.
Vendar tudi tu črpanje ni avtomatično, temveč vezano na izpolnjevanje pogojev, kar pomeni, da nadaljnji tok sredstev ni odvisen le od investicijske pripravljenosti, temveč tudi od politične in upravljavske sposobnosti izvajanja reform.
Monika Kirbiš Rojs že dlje časa opozarja, da je Slovenija pri izvajanju kohezijskih projektov prepočasna, kar povečuje tveganje, da bodo sredstva izkoriščena pod časovnim pritiskom ali celo ostala neizkoriščena. Njeno sporočilo je tudi precej konsistentno: denarja je dovolj, problem pa je sposobnost države, da projekte pravočasno pripravi, jih administrativno izpelje in finančno pokrije v pravem trenutku. Prihodnji dve leti bosta zato odločilni.
Marko Lotrič: Monika Kirbiš Rojs je ena najbolj izkušenih slovenskih strokovnjakinj
Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus: »V stranki Fokus smo prepričani, da bo dr. Monika Kirbiš Rojs s svojim znanjem, izkušnjami in razvojno vizijo pomembno prispevala k bolj uravnoteženemu razvoju Slovenije in učinkovitejšemu koriščenju evropskih sredstev ter h krepitvi vloge občin in regij.«
Opomba: Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
