Piše: Petra Janša
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, ki ga obeležujemo 23. avgusta, nas vsako leto znova neusmiljeno opomni na mračne dele zgodovine.
Ta dan ni zgolj administrativni opomnik Evropskega parlamenta. Je globoka moralna zaveza do milijonov ljudi, ki so trpeli in umirali pod škornjem fašizma, nacizma in komunizma. Vsi trije totalitarizmi izvirajo iz istega zlobnega jedra – iz popolnega prezira do človekovega dostojanstva, svobode in življenja.
Slovenija ima na tej poti žal še posebej težko zgodovinsko prtljago. Naša tla so prekrita s prikritimi morišči, ki še danes pričajo o krutosti povojnih komunističnih pobojev. Narod, ki ne zmore enotno obsoditi vseh treh totalitarizmov, težko gradi trdno prihodnost. Resnica pa ne more biti selektivna. Če obsojamo fašizem in nacizem, moramo z enako odločnostjo in brez olepševanja obsoditi tudi komunizem.
Slovensko politično prizorišče pa se danes sooča z jasnimi poskusi brisanja spomina in celo z rehabilitacijo totalitarnih simbolov s strani levosučnih struktur. Ukinitve muzejev in ignoriranje evropskih resolucij niso naključje. So premišljeno politično barantanje s preteklostjo. V nebo vpijoča provokacija pa so predvsem državne proslave. Nedopustno je, da na njih še vedno gledamo totalitarne simbole, pod katerimi so ljudje trpeli in umirali.
Čas je, da rdeča zvezda in drugi simboli zločinskih sistemov dokončno izginejo z uradnih državnih dogodkov. Tam nimajo kaj iskati! Spomin na žrtve mora biti temelj narodne sprave, ta pa se lahko zgodi le skozi resnico. Naj bo ta dan priložnost za resen razmislek o tem, kako ranljiva je svoboda. Dolžnost naše generacije je, da ohranja spomin živ. Brez resnice ni pravice in brez spomina ni svobodne prihodnosti.
