Pišeta: Jože Biščak, Metod Berlec
Ker slovenski šolarji zaostajajo za vrstniki iz držav OECD pri znanju na področjih matematike, naravoslovja ter bralne in finančne pismenosti, smo se z dr. Borutom Rončevićem, novim ministrom za izobraževanje, znanost in mladino, pogovarjali, kaj storiti. Seveda smo se dotaknili tudi drugih področij, povezanih z njegovim ministrstvom.
Rončević, ki je že na predstavitvi pred pristojnim parlamentarnim odborom omenil, da mora biti šola ideološko nevtralna, je med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi upada znanja pri naravoslovnih predmetih. Dotaknil se je tudi nadarjenih otrok, ki jih je dozdajšnji izobraževalni sistem silil v lažno enakost in povprečje. »Mladim talentom moramo omogočiti stik z vrhunskim znanjem in najboljšimi mentorji že v času šolanja,« je dejal.
DEMOKRACIJA: Gospod minister, v koalicijski pogodbi je zapisano, da mora biti šola ideološko nevtralna. To ste poudarili tudi sami na svoji predstavitvi. Kaj to pomeni? Vi ste denimo izpostavili, da otroci na različnih področjih spoznajo različne teorije, ne samo ene.
Dr. Borut Rončević: Ideološka nevtralnost šole ne pomeni, da se učenci ne seznanjajo z različnimi idejami, teorijami, pogledi, družbenimi pojavi ali dejstvi. Pomeni pa, da šola ni prostor politične, ideološke ali svetovnonazorske indoktrinacije. Šola ne uči, kaj misliti, ampak kako misliti. Naloga šole je, da mladim posreduje kakovostno znanje, razvija kritično mišljenje ter jih usposablja za samostojno presojo informacij in argumentov. Starši, ne država, imajo pri oblikovanju vrednot in svetovnega nazora otrok osrednjo vlogo, šola pa mora to vlogo spoštovati.
Napovedali ste pregled učnih načrtov. Katere vsebine se vam zdijo trenutno najbolj problematične oziroma potrebne sprememb?
To bo kar zalogaj. Izhodišče pa je, da slovenska šola ne sme vzgajati za povprečnost in enakost rezultatov. Naša naloga je, da vsem otrokom omogočimo doseči svoj potencial – tako tistim, ki potrebujejo več podpore, kot tistim, ki zmorejo bistveno več od povprečja. Odličnost ni privilegij, ampak razvojna nuja države. Če bo vsako leto šolanje zaključil en Jure Leskovec, bomo dosegli izrazit uspeh. Enako pomembno je, da bo šola ideološko nevtralna. Aktivisti ene ali druge politične usmeritve ne smejo vzgajati aktivistov ene ali druge politične usmeritve. Šola mora vzgajati samostojno misleče, razgledane in odgovorne državljane. Naloga šole ni, da učencem pove, kaj naj mislijo, ampak da jim da znanje in orodja, da bodo znali misliti sami.
Kakšno vlogo pri tem pripisujete učiteljem?
Učiteljem zaupamo kot avtonomnim strokovnjakom, ki učence vodijo do razumevanja kompleksnosti sveta, ne pa do vnaprej predpisanih ideoloških zaključkov. Prepričan sem, da je sposobnost kritičnega razmišljanja ena najpomembnejših kompetenc za življenje v sodobni demokratični družbi.
Zadnji rezultati raziskave PISA (za leto 2022) so pri slovenskih 15-letnikih razkrili opazen upad znanja na vseh treh ključnih področjih: matematiki, naravoslovju in bralni pismenosti. Kaj storiti?
Rezultate PISA moramo vzeti zelo resno. Trend upadanja znanja je zaskrbljujoč. Morali bi iti navzgor in ne navzdol. Naš cilj mora biti, da se vrnemo med najuspešnejše države. To zahteva osredotočenost na temeljna znanja, predvsem na bralno pismenost, matematiko in naravoslovje, saj predstavljajo osnovo za nadaljnje učenje in uspešno vključevanje v družbo ter gospodarstvo. Posebno pozornost je treba nameniti zgodnjemu odkrivanju učnih primanjkljajev in dodatni podpori učencem, ki zaostajajo, pa tudi odkrivanju in podpori talentov ter krepitvi kakovosti poučevanja. Ob tem želimo učiteljem zagotoviti avtonomijo in jih birokratsko razbremeniti, da se bodo lahko čim bolj posvečali pedagoškemu delu. Pomembno je tudi, da pri oblikovanju ukrepov izhajamo iz podatkov, raziskav in dobrih praks doma in v tujini. Šolski sistem moramo razvijati na podlagi dokazov, ne ideologije.
Kaj pa glede finančne pismenosti? Tudi tu slovenski otroci dosegajo podpovprečne rezultate. Progresivni mediji, ki jim je pritrdil tudi Branimir Štrukelj, so to pred leti pospremili z besedami, da finančna pismenost za splošno izobrazbo ni pomembna, saj je del neoliberalne ideologije.
Osebno ne vidim nobenega razloga, da bi bila finančna pismenost ideološko vprašanje. Razumevanje osebnega proračuna, obresti, inflacije, davkov ali kreditov ni ne levo ne desno. Gre za znanje, ki ljudem pomaga sprejemati boljše odločitve v vsakdanjem življenju. Naloga šole je, da mladim daje znanje in kompetence za življenje, finančna pismenost pa nedvomno sodi mednje. Dijaki se pri matematiki učijo obrestno-obrestnega računa – ali je narobe, če se ob tem naučijo še, kako to lahko reši izziv njihove pokojnine?
Finančna pismenost ni pomembna le za upravljanje osebnih financ. Pomembna je tudi za delovanje demokracije. Finančno pismeni državljani bolje razumejo, kako nastajajo javni prihodki, kdo plačuje davke in kako se ta denar porablja. Zato bodo takšni državljani od politikov pogosteje zahtevali odgovore glede porabe davkoplačevalskega denarja, postavljali bodo vprašanja o učinkovitosti javnih programov ter kritično presojali predloge novih davkov, prispevkov in drugih javnofinančnih ukrepov. Menim, da je to dobro. Demokracija je močnejša, kadar državljani razumejo finance in od izvoljenih predstavnikov zahtevajo odgovorno ravnanje z denarjem, ki ga ustvarjajo davkoplačevalci.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
