Piše: C. R.
Evropska unija bi se morala bolj aktivno vključiti v prizadevanja za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu, je včeraj ob prihodu na vrh EU v Bruslju dejal premier Janez Janša. Priložnost za to vidi predvsem v Libanonu.
Kot je povedal slovenski premier Janez Janša, je bila EU v zadnjih prizadevanjih za umiritev napetosti med ZDA, Izraelom in Iranom “več ali manj ob strani”. Zdaj priložnost vidi predvsem v dogajanju v Libanonu, kjer bi se morala unija po njegovem mnenju bolj aktivno vključiti v umirjanje napetosti.
“Nekaj korakov v to smer je bilo narejenih,” je dejal in spomnil na nedavno podporo libanonski vojski iz evropskega mirovnega instrumenta (EPF) v višini 100 milijonov evrov.
Libanonsko vojsko je treba namreč po premierjevem mnenju okrepiti, da bodo Libanonci suvereno obvladovali svoje ozemlje.
“Jaz mislim, da je to ena od ključnih stvari, ki lahko pripelje do tega, da ne bodo rakete več letele na Izrael in da Izrael ne bo vračal za te napade. In tukaj je manevrski prostor, ki ga lahko Evropska unija izkoristi,” je poudaril.
V sredo podpisani dogovor o končanju vojne med ZDA in Iranom namreč po Janševi oceni kaže, da je dogajanje v Libanonu za ZDA “neka vzporedna stvar”.
Po pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ter predstavniki iranskih oblasti in opozicije v zadnjih dneh je sicer ocenil, da glede dogovora med Washingtonom in Teheranom na eni strani obstaja zmeren optimizem, da lahko odslej “govori diplomacija, ne pa orožje”, na drugi pa zelo veliko skepse, da bo prinesel sporazum, ki bo potrjen z resolucijo Združenih narodov.
“Zaenkrat po tem, kar sem slišal, nismo še tam, da bi lahko bili zelo veliki optimisti. Vsi pa upamo in molimo za to, da bi bili,” je povedal premier.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu je ena od osrednjih tem dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, ki je za premierja Janšo prvo, odkar je znova prevzel položaj. Razpravljali bodo predvsem o vlogi EU pri ohranjanju oziroma nadaljnji umiritvi napetosti v regiji, potem ko sta ZDA in Iran po več kot treh mesecih spopadov v sredo podpisala dogovor o končanju vojne.
V petkovi razpravi o Bližnjem vzhodu bodo govorili še o razmerah v palestinski enklavi Gaza in na zasedenem Zahodnem bregu.
Pred začetkom vrha je v Bruslju odmevala odločitev Izraela, da zaradi sporne domnevne izjave o ravnanju Izraela v Gazi in na Zahodnem bregu prekine stike z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas. Ta naj bi ravnanje Izraela primerjala z nekdanjim apartheidom v Južni Afriki.
Premier Janša je dejal, da ni slišal, da bi Kallas to rekla. “Če je, pa se je motila,” je povedal ob prihodu na vrh.
Prav tako tudi pozdravlja vzpostavljanje stikov med EU in Kremljem, ki naj bi ga začel kabinet predsednika Evropskega sveta Antonia Coste. Kot je povedal ob prihodu na vrh EU v Bruslju, je treba pozdraviti vse korake, ki lahko pripeljejo do zaustavitve spopadov in pogajanj med Ukrajino in Rusijo.
“Mislim, da je treba pozdraviti vse korake, ki lahko pripeljejo do tega, da bo prišlo do zaustavitve spopadov in do pogajanj od te točke naprej. Dokler govori orožje, pač diplomacija nima kake velike moči. In seveda, tukaj je treba pridobiti za to rešitev obe strani,” je premier odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje informacije, da naj bi bil kabinet predsednika Evropskega sveta v zadnjih tednih na kratko v stiku s Kremljem s ciljem, da bi odprli komunikacijske kanale.
Razprave o ponovni vzpostavitvi komunikacije Evrope z Moskvo so se okrepile sredi zastoja v prizadevanjih ZDA za končanje vojne v Ukrajini, potem ko se je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjih mesecih bolj posvetil konfliktu z Iranom.
Neposredni pogovori z uradom ruskega predsednika Vladimirja Putina bodo po pričakovanjih ena od tem današnje razprave voditeljev EU o ruski agresiji na Ukrajino, pri kateri se jim bo pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Govorili bodo še o približevanju Ukrajine uniji ter o nadaljnji vojaški podpori Kijevu.
Janša je glede slednje povedal, da je slovenska obrambna moč trenutno precej manjša, kot je bila pred 30 leti. “Tako da, kar se tega tiče, imamo precej težko domačo nalogo, preden bomo lahko vojaško pomagali drugim,” je pojasnil.
Bo pa po njegovih besedah Slovenija še naprej sodelovala v evropskih mehanizmih podpore Ukrajini.
