Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je Golobova vlada za seboj pustila pravcato razdejanje v javnih financah, kar bo za sedanjo vlado velik izziv. Dogajanje v zvezi z nasprotovanjem zakonu o parlamentarni preiskavi kaže na veliko sprenevedanje tistih, ki govorijo o politični policiji. Afera Black Cube postaja konstrukt, ki se čedalje bolj sesuva in kaže na še eno prevaro tranzicijske levice. Razkrivamo tudi, kakšne razmere za seboj pušča prvi mož Darsa, Golobov izbranec Andrej Ribič. V intervjuju za Demokracijo sta ekskluzivno spregovorila novi minister za izobraževanje dr. Borut Rončevič ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Vinko Gorenak. Z Demokracijo boste vedeli več!
Ne glede na to, da je parlamentarna preiskava ena od možnih preiskav v vsaki demokratični državi, pa naj spomnimo, kako je prejšnja vladna koalicija to zlorabljala. Na to dejstvo so v soboto, 13. junija, v Celju ponovno spomnili govorniki na srečanju simpatizerjev Demokracije ter Nove24TV, še zlasti je bil v zvezi s tem konkreten Jože Biščak. V prejšnjem mandatu so namreč s parlamentarno preiskavo, ki naj bi razkrila domnevno obvodno financiranje političnih wzlom in s tem konec. »Doživeli smo nešteto tožb, razne inšpekcije in agencije so si dobesedno podajale kljuko, mi pa smo morali pisati odgovore na najbolj neumna vprašanja in očitke, ki si jih lahko bolan um izmisli. Ustanovili so celo preiskovalno komisijo, in tisti, ki ste gledali televizijske prenose, ste lahko videli, kaj sta počeli predsednici komisije – kot da bi bili udbašici, kot da bili utelešenje komunistične majorke Milje (kasneje se je izkazalo, da je bila to Milka Planinc), ki je nesrečnikom v Kočevskem rogu v glavo zabijala žeblje in jo je s posebno pohvalo nagradil Ivan Maček – Matija,« je v svojem govoru med drugim dejal Jože Biščak, urednik Demokracije med letoma 2018 in 2022.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Golobovi v štirih letih ustvarili fiskalno bombo v javni upravi
Golob je napovedoval javno upravo, ki bo služila ljudem in ne obratno. V štirih letih pa je ustvaril eksplozijo stroškov, tiho ekspanzijo birokracije in plačno reformo, ki je postala eden najdražjih in fiskalno najmanj odgovornih projektov v sodobni slovenski zgodovini. Ustvaril je pravo fiskalno bombo. Masa plač za celotni javni sektor se je povečala za več kot 2 milijardi evrov ali za okoli 40 odstotkov. Letos bomo za plače zaposlenih v javnem sektorju dali že okoli 7 milijard evrov. Zgolj v ožji javni upravi, ki predstavlja manj kot desetino celotnega javnega sektorja, se je število zaposlenih v štirih letih povečalo za okoli 11 odstotkov, plače pa za 26,5 odstotka. Plačna reforma je postala fiskalna bomba, ki je razkorak z zasebnim sektorjem povečala na 22 odstotkov in močno obremenila proračun ter davkoplačevalce. Namesto obljubljene optimizacije je Golobova vlada ustvarjala nove ministrske imperije, privilegiran razkorak z zasebnim sektorjem in sistem, ki nagrajuje prisotnost namesto rezultatov.
»Black Cube« – konstrukt, ki se sesuva
Volitve so mimo, umazane podrobnosti o spinu, s katerim so hoteli »svobodnjaki« dobiti še en mandat za vladanje, pa šele zdaj prihajajo na dan. Očitno je, da bo podrobnosti afere treba raziskati. Vse skupaj se je začelo odvijati na sejah parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (Knovs). Zdaj že nekdanji direktor Sove – vmes ga je nova vlada namreč razrešila – Joško Kadivnik je namreč priznal, da Sova nima dokazov o tem, da je agencija Black Cube res naredila posnetke prisluhov. To informacijo je v javnost spravil Žan Mahnič (SDS), sicer član te komisije, s tem pa spravil v bes predsednico Knovsa Janjo Sluga (Svoboda), češ da je razkril tajne podatke, saj je Kadivnik pričal »za zaprtimi vrati«, a hkrati Black Cube ni bil na dnevnem redu. Nenavadno. Kakor koli že, Janja Sluga je besno protestirala pri predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću, a spet se je vsa obtožba skoncentrirala na formalnost in ne na vsebino. Torej, da je Mahnič izdal nekaj, česar ne bi smel, nič pa o tem, da je Kadivnik neposredno demantiral Roberta Goloba, ki je trdil, da ima Sova vse dokaze, Sova pa teh trditev ni zanikala. Spomnimo: po »tisti« tiskovni konferenci Boruta Mekine, Filipa Dobranića in Nike Kovač se je izprsil zdaj že nekdanji državni sekretar Vojko Volk in precej neprepričljivo predstavljal »ugotovitve« Sove, ki naj bi dokazovale vmešavanje tujine v slovenske volitve. Kot opozarja Peter Jančič, so predstavnikom Black Cuba raje prepovedali vstop v državo, kot da bi jih ulovili, zaslišali in spravili na sodišče.
Intervju: dr. Borut Rončević in dr. Vinko Gorenak
»Koalicijska pogodba nas zavezuje k decentralizaciji. Nesorazmerno velik delež akademskega potenciala v Sloveniji je skoncentriran v Ljubljani. Rektorje univerz in direktorje javnih raziskovalnih zavodov vidim kot akademske kolege, v vlogi ministra pa jih vidim kot pomembne deležnike in partnerje; pričakujem, da bomo skupaj delali za krepitev institucij, ki jih vodijo. Hkrati pa sporočam, da je zame absolutno nesprejemljivo nasprotovanje razvoju akademskih okolij drugod po Sloveniji,« je v intervjuju za Demokracijo povedal dr. Borut Rončević, novi minister za izobraževanje in znanost.
»Partnerstvo za uspešno Slovenijo je lahko ugodno tako za koalicijo kot za opozicijo. Koalicija lahko upošteva predloge opozicije pri nastajanju zakonov, opozicija pa ima možnost vplivati na vsebino zakonov, pri čemer nima nobenih obveznosti v smislu podpore zakonom. Za zakone je odgovorna koalicija, opozicija nima nobene odgovornosti za vsebino zakonov. V tem kontekstu bi resen politik in povprečen državljan pričakovala, da se bodo opozicijske politične stranke z veseljem pridružile partnerstvu, vendar ni tako. V Levici in Vesni so – že preden so besedilo partnerstva sploh dobili – povedali, da pri tem ne bodo sodelovali,« je v intervjuju povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Vinko Gorenak.
Dars pod Ribičem: Kako je »Darsova kocka« postala draga stavba za davkoplačevalce in druge afere
Andrej Ribič, nekdanji šef volilnega štaba Gibanja Svoboda in direktor Elektra Ljubljana, je vodenje Darsa prevzel 7. novembra 2024. Pred njim je bil na čelu David Skornšek (začasni predsednik uprave od novembra 2023, po odstopu oz. odhodu Valentina Hajdinjaka). Glavni aneksi in sporne odločitve so se intenzivno dogajali prav v obdobju Andreja Ribiča. Andrej Ribič je bil pred tem tudi član uprave Darsa (od januarja 2023), za predsednika je bil imenovan novembra 2024. Kot predsednik uprave je podpisoval sporne anekse, kljub zahtevi nadzornega sveta po izločitvi zaradi brata Branka (Braneta), ki po navedbah medijev vodi projekt gradnje na strani Darsa. Kljub družinskemu povezovanju (z bratom imata tudi skupno podjetje RR Team) in zahtevi po izločitvi je Andrej Ribič nadaljeval s podpisovanjem ključnih dokumentov. To je eden najbolj očitnih primerov sorodstvenega kadrovanja v slovenskih državnih podjetjih, ugotavlja tudi portal Preiskovalno.si.
RTV Slovenija: Od »depolitizacije« in dragih daril v škodo davkoplačevalcev do pristranskega ekrana
V letu 2025 je RTV Slovenija (RTVS) iz državnega proračuna (prek ministrstva za kulturo in urada za narodnosti) prejela okoli 12,3 milijona evrov sofinanciranja. Decembra 2025 je ministrstvo pod Asto Vrečko nakazalo dodatnih 1,3 milijona evrov za zimski regres – izredno, mimo rednega proračuna. Junija 2026 pa je vlada tik pred odhodom prerazporedila še 3,5 milijona evrov za glasbeno produkcijo. Pri slednjem se je zapletlo: pogodbe in sklepa o izplačilu ni želel podpisati nihče, zato RTVS tega denarja verjetno ne bo videl. Skupaj gre za več deset milijonov davkoplačevalskega denarja v zadnjih dveh letih mandata, ki ga prispevajo vsi, ne glede na to, ali RTV gledajo ali ne. Hkrati so plače na RTVS med najvišjimi v javnem sektorju. Stroški dela redno zaposlenih so za leto 2026 načrtovani pri 100,675 milijona evrov in predstavljajo 64,1 odstotka vseh odhodkov. Kritiki opozarjajo: gre za klasična predvolilna darila na račun davkoplačevalcev.
Srečanje podpornikov Demokracije in Nova24TV v Celju
Dr. Metod Berlec, glavni in odgovorni urednik tednika Demokracija, je v svojem govoru najprej poudaril bogato in dolgo zgodovinsko tradicijo revije. Demokracija namreč ni nastala šele leta 1996, temveč ima korenine že v letu 1918, ko je izhajala prva Demokracija. Kasneje je izhajala tudi v zamejstvu v Gorici (v letih 1947–1961 in 1968–1972), v času demokratičnih sprememb pa je bila eden ključnih opozicijskih medijev in je pomagala tlakovati pot zmagi Demosa pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika. Prva številka današnje Demokracije je izšla 5. septembra 1996. Od takrat revija že skoraj trideset let vztrajno in neomajno zastopa načela demokracije, svobode in resnice. Berlec je poudaril, da Demokracija v vseh teh desetletjih ni trobila v isti rog, ni se uklonila pritiskom in ni se odrekla resnici. Nadaljeval je z ostro kritiko prejšnje vlade Roberta Goloba, ki je po njegovih besedah poskušala nekaj, kar v demokratični državi ne bi smelo biti mogoče – finančno uničiti opozicijske in kritične medije. Posebej je izpostavil delo parlamentarne preiskovalne komisije, ki sta jo vodili Mojca Šetinc Pašek in Tamara Vonta. Po Berlečevih navedbah je komisija nezakonito preiskovala poslovanje medijev, pridobila je vse njihove finančne podatke in sistematično pritiskala na oglaševalce. »To ni bila preiskava. To je bil politični pritisk. To je bil poskus discipliniranja neposlušnih. To je bil napad na svobodo medijev. To so bile metode politične policije, skoraj take, kot je bila v prejšnjem totalitarnem režimu,« je dejal Berlec. Oba medija sta po njegovih besedah kljub vsem pritiskom obstala predvsem po zaslugi zvestih podpornikov. Govor je sklenil z mislijo: »Kjer je volja, je tudi moč. Bog živi Slovenijo!«
V novi Demokraciji objavljamo kolumne našij urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih prispevali: Metod Berlec, Jože Biščak, Tanja Brkić, Nina Žoher, Štefan Šumah, Andreja Valič Zver, Matevž Tomšič in Gašper Blažič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
