Piše: dr. Matevž Tomšič
Poskusi, da bi preprečili nastanek četrte Janševe vlade, so se izjalovili. Niso pomagali ne medijske manipulacije, ne grožnje, ne pritiski na nove parlamentarne stranke, ne poskusi podkupovanja njihovih poslancev, ne ulično cepetanje levičarskih aktivistov in celo ne njihove patetične tožbe na ustavno sodišče. Nekateri so še vedno v šoku. Predvsem to velja za nekdanjega premierja Roberta Goloba. Kdo bi lahko začel pobirati stave, koliko časa bo trajalo, da se bo sprijaznil s tem, da mu bi uspelo ponoviti mandata. Vsekakor ne tako malo časa.
Mandat njegove vlade se je končal tako, kot se je začel. Z aroganco, nastopaštvom in pomankanjem občutka za realnost. Tako smo lahko na njeni zadnji seji (ki se je zgodila le dan pred nastopom nove vlade) slišali vse polno hvalisanja o tem, kako zelo uspešni so bili. Kot da ne bi po ključnih gospodarskih kazalcih pod njihovim vodstvom država stagnirala ali celo nazadovala; saj jo je v nekaterih pogledih začela prehitevati tudi južna soseda Hrvaška. »Uspešni« so bili samo pri nenehnem obremenjevanju ljudi in podjetij s takšnimi ali drugačnimi dajatvami – kar je bilo v skladu z njihovo socialistično ideologijo, po kateri država ve bolje od državljanov, kako naj se porablja njihov denar.
Nova vlada se je namenila temeljito spremeniti smer, v katero bo plula ladja po imenu Republika Slovenija. Poudarek bo na razbremenjevanju posameznikov in gospodarstva. Pri tem ne gre samo za nižanje davkov in odpravljanje nepotrebnih dajatev, ampak tudi za ukinjanje birokratskih ovir in omejitev povsod tam, kje niso nujno potrebne. Posebno pohvalna je uvedba načela »molk je soglasje«, kar pomeni, da se v primeru, ko se pristojni državni ali občinski organ v določenem roku ne odzove na neko vlogo državljana (denimo za izdajo gradbenega dovoljenja), šteje, da se z njo strinja – ne pa da je dotični na milost in nemilost prepuščen (ne)ukrepanju uradnikov. Na ta način se bo na eni strani lahko zmanjšal birokratski aparat in s tem količina davkoplačevalskega denarja, potrebna za njegovo vzdrževanje. Na drugi strani pa se bo ustvarilo bolj spodbudno poslovno-podjetniško okolje, v katerem bodo ustvarjalni posamezniki lahko svobodno razvijali in udejanjali svoje ideje. Takšno okolje mora namesto na monopolih, od katerih imajo koristi privilegirani izbranci, temeljiti na konkurenci, pri čemer v različnih dejavnostih lahko sodelujejo vsi pod enakimi pogoji.
Takšna usmeritev, kakor koli že hvalevredna, ne bo sprejeta s splošno naklonjenostjo. Nasprotno, nekateri se ji bodo zoperstavili z vsemi sredstvi. Pravzaprav to počnejo že zdaj. Že preden se je oblikovala nova vlada, so začeli z aktivnostmi za razveljavitev nekaterih ključnih zakonov. Mnogi imajo namreč od sedanjega stanja konkretne koristi. Mnogi se ne želijo odreči svojim privilegijem. Še naprej hočejo pobirati rente in biti priklopljeni na javna sredstva. In bolj ko bo vlada odločna pri razgradnji tega kleptokratsko-parazitskega omrežja ter bolj ko bo sprejemala učinkovite ukrepe, močnejši bo odpor. Pričakujemo lahko, da bo to omrežje v polni meri angažiralo vire, ki jih ima na voljo. Ti zakulisni centri moči bodo aktivirali čisto vse, od uličnih razgrajačev, aboniranih piscev javnih pamfletov in medijskih propagandistov do ljudi v državnem aparatu, od policije do ustavnega sodišča.
A to je nekaj, kar je že znano. Zato nove vladne zasedbe ne bo moglo presenetiti. Vprašanje je tudi, ali bosta stalna mobilizacija in ustvarjanje javne histerije dala rezultate. Razmere za vladanje bodo težavne, a vendarle drugačne kot v času epidemije koronavirusa. Udejanjanje ukrepov bo moralo biti sicer premišljeno, a odločno. Podobno velja za odzive na odpor proti njim. Ne gre nasedati na provokacije in se odzivati na pretiran način, a hkrati se nikakor ne sme umikati. Treba bo igrati svojo igro. In ne dopustiti, da politično dinamiko določajo drugi.
