Piše: Vida Kocjan
Prof. dr. Davorin Kračun je predsednik Fiskalnega sveta, neodvisnega državnega organa, ki nadzira izvajanje javnofinančne politike. Njegova temeljna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, zagotavljanje srednjeročno uravnoteženih javnih financ brez novega zadolževanja ter izpolnjevanje evropskih fiskalnih pravil. S predsednikom sva se pogovarjala o aktualnih izzivih slovenskih javnih financ in o ključnih makroekonomskih tveganjih. Prof. dr. Kračun koalicijsko pogodbo nove desnosredinske vlade ocenjuje ambivalentno, ne enoznačno. Namere glede stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, omejitve rasti izdatkov na inflacijo in racionalizacije sektorja država označuje kot pozitivne, a poudarja, da bosta ključna predvsem njihovo uresničevanje in sposobnost zagotavljanja obstoječe ravni javnih storitev. Navaja, da bo prava preizkušnja šele priprava proračuna in srednjeročnega načrta, kjer se bodo v celoti pokazale prioritete nove vlade.
DEMOKRACIJA: Spoštovani prof. dr. Kračun, v državnem zboru je v obravnavi Poročilo o delovanju Fiskalnega sveta za leto 2025. Kakšna je glavna lekcija iz leta 2025 in tudi iz celotnega obdobja 2022–2026 za slovenske javne finance?
Dr. Davorin Kračun: Glavna vsebinska lekcija je, da na javne finance v veliki meri vplivajo pričakovanja, ki izhajajo tudi iz preteklih dejanj ekonomske politike. Tipičen primer tega so visoki dodatki nekaterim skupinam zaposlenih v javnem sektorju v času epidemije. Ti dodatki so bili med drugim podlaga za oblikovanje pričakovanj in zahtev ob pogajanjih za plačno reformo ter posledično tudi za visoko lansko rast plač v javnem sektorju. Nauk je, da lahko previsoka rast tekoče porabe še posebno ob šibki gospodarski rasti hitro poveča primanjkljaj. Zaenkrat posledic tega v obliki višjih stroškov financiranja še ne čutimo.
Kako ocenjujete izhodišče, ki ga prevzema nova vlada? Koliko manevrskega prostora je dejansko še ostalo?
Javne finance so se lani oddaljile od zavez, danih v srednjeročnem načrtu. Podobno kažejo tudi projekcije za prihodnja leta ob predpostavljeni nespremenjeni politiki.
Manevrskega prostora za dodatno oddaljevanje od zavez zato ni, sploh ne za ukrepe, ki brez predhodnega sprejetja kompenzacijskih ukrepov pomenijo dodatno poglabljanje neravnotežja javnih financ.
V poročilu ugotavljate strukturno poslabšanje zaradi rasti izdatkov. Kateri ukrepi iz koalicijske pogodbe (omejitev rasti izdatkov na inflacijo, racionalizacija sektorja država) bi po vaši oceni lahko to najučinkoviteje naslovili v prihodnjih 2–3 letih?
Moja trenutna ocena temelji na prvem branju koalicijske pogodbe in moj občutek je, da gre v navedenih primerih za – z vidika zagotavljanja vzdržnih javnih financ – pozitivne namere, ki pa jih bo treba ob zagotavljanju zatečene ravni javnih storitev tudi udejanjiti.
Več o javnofinančnih posledicah koalicijske pogodbe bo Fiskalni svet povedal v oceni, ki jo nameravamo objaviti sredi junija oziroma po potrditvi vlade v Državnem zboru Republike Slovenije.
Državni zbor je nedavno sprejel t. i. intervencijski (omnibus) zakon za razvoj Slovenije. Kako ga ocenjujete z vidika vpliva na javne finance in skladnosti s fiskalnimi pravili?
Po naših ocenah bi ukrepi iz tega zakona primanjkljaj javnih financ povečali za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot 1 odstotek BDP. Z vidika skladnosti s fiskalnimi pravili bi to ob danem javnofinančnem položaju občutno dodatno povečalo že sicer predvideno visoko rast neto primarnih izdatkov sektorja država in hkrati pomenilo preseganje 3-odstotnega primanjkljaja, izraženega v BDP. Pri teh ocenah niso upoštevani verjetni negativni vplivi bližnjevzhodne krize. Hkrati bi to pomenilo tudi zahtevnejše prilagajanje v prihodnjih letih, da bi zagotovili vzdržne javne finance na srednji rok.
Nova koalicijska pogodba poudarja stabilne, vzdržne in predvidljive javne finance ter dosledno upoštevanje fiskalnih pravil EU. Kje vidite največje priložnosti in največja tveganja pri uresničevanju teh zavez?
Deklaracije o stabilnih in vzdržnih javnih financah so primerne. Vendar je dejansko ukrepanje lahko drugačno. Tega se mora vlada zavedati tudi v razmerju do finančnih trgov. Na možno odstopanje od fiskalnih pravil je nakazala tudi Evropska komisija z napovedmi in opozorili glede tveganj. Za Slovenijo je zato bistveno, da ohrani ugoden dostop do financiranja na mednarodnih finančnih trgih.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
