Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kdo so novi ministri četrte Janševe vlade, ob tem objavljamo tudi intervju z novim predsednikom vlade, ki je predstavil prioritete. Kako so pod Golobovo koalicijo zlorabljali parlamentarne preiskovalne komisije – ta praksa se mora končati in se tudi bo. Tina Gaber in Robert Golob še naprej vsiljujeta planetarno prehrano ter veganstvo ! Kdo bo zaslužil s prehranskimi dopolnili? Sprejem zakona o pokopu žrtev revolucije je zagotovo zgodovinski dosežek, ki ga slovenska parlamentarna zgodovina ne pomni. V intervjuju za Demokracijo smo se pogovarjali tudi z doktorjem Davorinom Kračunom, ki je pojasnil, kakšno je stanje javnih financ in kakšni izzivi čakajo Slovenijo pod novo vlado. Z Demokracijo boste vedeli več!
Po večtedenskih intenzivnih, a odgovornih in vsebinsko usmerjenih pogajanjih z NSi, SLS, Fokusom ter Demokrati Anžeta Logarja je predsednik vlade Janez Janša prejšnji četrtek v državni zbor uradno vložil listo 15 kandidatov za ministre. To ni zgolj seznam imen – to je ekipa, ki jo Slovenija nujno potrebuje po štirih letih Golobove vlade, polne korupcijskih afer, gospodarskega upada, demografskega kolapsa, energetske krize, razpada javnega zdravstva in izgube suverene zunanje politike. Janez Janša je s tem korakom še enkrat pokazal, da je pripravljen prevzeti odgovornost v enem najtežjih obdobij po osamosvojitvi Slovenije. Koalicija SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus ter Demokratov predstavlja stabilno desnosredinsko večino, ki bo Slovenijo vrnila na pot gospodarskega razvoja, varnosti ter narodnega ponosa. Nova vlada bo imela 15 resorjev, od tega enega brez listnice. SDS prevzema sedem ključnih ministrstev, stranka NSi štiri, Demokrati tri, eno mesto pa pripada Fokusu, medtem ko je SLS tokrat ostala brez ministrskega položaja. Zaslišanja kandidatov so potekala v preteklih dneh pred pristojnimi delovnimi telesi, DZ pa o celotni ministrski listi na izredni seji predvidoma odloča ravno danes.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Lov na čarovnice po Golobovo
Preiskovalne komisije državnega zbora so ustavni instrument parlamentarnega nadzora, opredeljene so v 93. členu slovenske ustave. To pomeni, da državni zbor lahko odredi preiskavo zadev javnega pomena. Komisije imajo pooblastila, podobna pravosodnim organom (zaslišanje prič, vpogled v dokumente ipd.), ne morejo pa izrekati sankcij. Poročila pa lahko vodijo do kazenskih postopkov. Med letoma 1992 in 2022 je bilo ustanovljenih 38 preiskovalnih komisij, vendar pa je bilo v državnem zboru sprejetih le 12 končnih poročil. Veliko jih ostane nedokončanih zaradi novih volitev, političnih blokad ali pomanjkanja časa. V posameznih mandatih je število komisij nihalo.
Intervjuja: Janez Janša in Davorin Kračun
»Če bi veljal ključ, da na enega poslanca pride eno ministrsko mesto, bi morali imeti 43 ministrstev; 28 od teh bi jih imela SDS, pa bi bilo to še vedno več ministrstev kot denimo v času izvršnega sveta. Če gledamo razmerje sil med tremi strankami koalicije; SLS, NSi in Fokus so ena poslanska skupina. To je trojček, ki se med seboj usklajuje, nato pa se še drugi usklajujemo z njim kot koalicija. Preko dveh nivojev usklajevanja torej. SDS ima glede na razmerja 65 odstotkov kvote, kakor pa vidite po sestavi ministrstev, je žrtvovala velik del te kvote,« je novi premier Janez Janša dejal v ekskluzivnem intervjuju za Demokracijo in Nova24TV.
Predsednik Fiskalnega sveta RS dr. Davorin Kračun pa je spregovoril o ukrepih, ki jih bo morala sprejeti nova vlada. »Predvsem se mora izogniti ukrepom, ki bi to zaupanje kakor koli dodatno slabšali. Menim, da bo najkasneje ob pripravi proračuna za prihodnji dve leti in morebitnih spremembah srednjeročnega fiskalnega načrta jeseni jasno, kolikšen in v kateri smeri je prostor za ukrepanje. Najkasneje takrat bo zaveza nove vlade o zagotavljanju vzdržnih javnih financ iz koalicijske pogodbe na resni preizkušnji,« je dejal.
Tina Gaber in Golob vsiljujeta planetarno prehrano! Kdo bo zaslužil s prehranskimi dopolnili?
Dan pred imenovanjem novega mandatarja, 22. maja 2026, je odhajajoča vlada Roberta Goloba tiho objavila 285-stranski dokument »Prehrana za zdravje in planet – Slovenske smernice za prehrano 2025«. Dokument, podpisan pod tremi ministrstvi, je bil objavljen brez potrditve na vladi in brez široke strokovne razprave. To ni bil običajen strokovni prispevek, temveč politični projekt v zadnjih dneh mandata. Vprašanje ni le, ali so smernice dobre, temveč predvsem, ali je bil postopek legitimen in ali smernice res služijo zdravju Slovencev ali ideološki agendi – in morebitnim lobijem prehranskih dopolnil.
Zgodovinski premik: Državni zbor sprejel novelo zakona o pokopu žrtev revolucije
Slovenija je naredila odločilen korak k popravi zgodovinskih krivic in uveljavitvi temeljnih civilizacijskih norm. Državni zbor je namreč prejšnji torek na izredni seji s 50 glasovi za in 32 glasovi proti sprejel dolgo pričakovano novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. S to pomembno zakonodajno spremembo se 17. maj ponovno razglaša za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Posmrtni ostanki žrtev vojne in povojne komunistične revolucije se bodo pietetno ter trajno pokopali na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale, kjer bo celotno območje pokopa pridobilo uradni status kulturnega spomenika državnega pomena. Ključna novost zakona je uvedba obveznega odvzema bioloških vzorcev za genetsko identifikacijo žrtev. To bo po dolgih desetletjih načrtnega prikrivanja resnice mnogim družinam končno omogočilo, da izvedo za usodo svojih prednikov ter na grobove pokojnikov zapišejo njihova prava imena in priimke.
Konec sodne farse z zadevo Trenta
V četrtek, 28. maja, je v javnost prišla novica, da je koprsko višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo celjskega okrožnega sodišča v zadevi Trenta. Kar pomeni, da so Janez Janša, Klemen Gantar in Branko Kastelic tudi pravnomočno oproščeni. Spomnimo: vse se je začelo leta 2011, ko so mediji v predvolilni kampanji obtožili Janšo domnevnega goljufanja z nepremičninami šest let prej, ko je postal premier. Takrat je namreč – sam prizna, da nerad – prodal posestvo v Trenti, ki ga je kupil leta 1992, da bi lahko kupil večje stanovanje v Ljubljani. Mainstream propaganda je jeseni 2011 iz te zgodbe naredila »kriminalko«. Vse z namenom, da Jankovićevo stranko spravijo na prvo mesto, a ni pomagalo, kajti Janša je ponovno postal premier.
Na Portugalskem potekal vrh za remigracijo
Tridesetega maja 1252 je preminil Ferdinand III. Kastiljski, na dan, ko se praznuje njegov god. Leta 1671 je bil razglašen za svetnika in predstavlja eno ključnih osebnosti španske rekonkviste. Bil je namreč zagrizen borec proti islamu in Mavrom ter je po združitvi Kastilje in Leona izpod tujega jarma islamizacije osvobodil kraljestva Kordobo, Sevillo, Jaén in Murcio. Točno 774 let po njegovi smrti so se na Portugalskem zbrali Evropejci, ki pomnijo njegova junaštva, a se obenem zavedajo, da prihaja čas, ko bo potrebna nova rekonkvista. Dobrih sto kilometrov od mesta Porto je namreč ob mogočnem Severnem Atlantiku, po katerem so nekoč pomorščaki pluli v odkrivanje novih dežel, potekal že drugi vrh o remigraciji oziroma Remigration Summit 2026. Na dogodku so bili prisotni Evropejci in Evropejke z vseh vetrov, slišali so se številni jeziki, a vse, ki so se zbrali, druži ista skrb, ki jih povezuje v usodo, ki presega regije, narodnosti in meje ter je civilizacijskega pomena: ohranitev Evrope in zagotovitev etnokulturnega obstoja in kontinuitete njenih narodov.
V novi Demokraciji vabljeni k branju kolumn naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Jože Biščak, Bogdan Sajovic, Andrej Sekulović, Matevž Tomšič, Stane Granda, Mitja Iršič, Miro Petek in Keith Miles.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
