Avtor: C. R.
Nemški kancler Friedrich Merz se močno bori, da bi ustavil govorjenja o morebitnem odstopu zaradi notranjega strankarskega upora, piše ruski Sputnik, medij, ki služi kot glasnik sporočil Kremlja. In želja, Merzov padec pa je ena izmed njih.
Die Zeit piše, da so »govorice le redko zanesljivi napovedovalci tega, kar je takoj vidno v politiki. Gre bolj za simptome trenutnega stanja. Govorice: Po ugibanjih o manjšinski vladi in glasovanju o zaupnici Krščanskodemokratska unija (CDU) zdaj razmišlja o menjavi kanclerja. Friedrich Merz odhaja, Hendrik Wüst prihaja«. Slednji je premier zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija (glavno mesto Düsseldorf), ki je najbolj naseljena dežela. In je tudi mlajši – Merz je star 70 let, Wüst pa 50.
Najnižja raven
Merz je prvi nemški kancler, ki ni bil izvoljen v prvem krogu glasovanja. Pod njegovim vodstvom je CDU zmagala na volitvah leta 2025, a z 28,5 odstotka glasov je to drugi najslabši rezultat stranke v zgodovini – najslabši je bil na volitvah leta 2021, s 24,1 odstotka. Radikalno desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD) je bila trdno na drugem mestu z 20,8 odstotka glasov. Merz je oblikoval koalicijo s socialnimi demokrati (SPD), ki so neprekinjeno na oblasti od leta 2013, njihova podpora pa strmo pada: na volitvah so osvojili 16,4 odstotka, medtem ko seštevek vseh anket, ki jih je objavil Politico, kaže, da lahko zdaj računajo na 12 odstotkov, kar je zgodovinsko nizka raven. Trend gre navzdol, zato se SPD poskuša čim bolj emancipirati od koalicije, kar postavlja pod vprašaj njeno percepcijo v javnosti, ki je po nekaterih anketah padla na okoli 20 odstotkov podpore. Zeleni so pri 14 odstotkih, levica pa pri 11 odstotkih.
Drug trend, ki je ena od gonilnih sil ideje o zamenjavi kanclerja, je padec podpore CDU na 22 odstotkov, medtem ko je AfD pri 28 odstotkih.
Elsa Conesa, berlinska dopisnica Le Monde iz Pariza, piše, da beseda »Kanzlerwechsel« (menjava kanclerja) v političnih krogih brni že nekaj dni, čeprav so vodje strank na predvečer vikenda sprožili operacijo za blaženje škode, zato Jens Spahn, nekdanji minister za zdravje, pravi, da je razprava nesmiselna, Boris Rhein, priljubljeni premier zvezne dežele Hessen (glavno mesto Wiesbaden), pa pravi: »Potrebujemo več, ne manj Merza«.
Gospodarska slika
Njihove besede so potrditev ustvarjanja kritične mase stranke, ki želi odstraniti nepriljubljenega kanclerja. Če se bo ta scenarij uresničil, bi ga lahko šteli kot povračilo za nekdanjo kanclerko Angelo Merkel, saj je bil Merz v skupini voditeljev, ki so jo poskušali zamenjati jeseni 2018. Niso uspeli. Bolje bi bilo, če bi zaradi njene proruske politike, uspeli.
Nezadovoljnežem v stranki ni treba iskati razlogov za svojo pobudo, gospodarska slika Nemčije je slaba že od leta 2022, ko se je zrušil sistem kanclerke Merkel, ki ga je vzdrževala poceni ruska energija in velik kitajski trg. Čeprav je bila na oblasti 16 let, ni izvedla skoraj nobenih strukturnih reform, razen napačne, prenagljene odločitve o opustitvi jedrske energije. Vlada od leta 2021 do 2025 (tričlanska: SPD, Zeleni in liberalci) je bila tako prepirljiva, da ni mogla izvesti ničesar, javnost pa zdaj od Merza zahteva rezultate. Kljub krizam.
»Težava je Merzovo razočaranje nad svojimi podporniki, ki ga imajo za preveč odvisnega od socialnih demokratov,« je dejal zgodovinar Andreas Rödder, ki je blizu CDU. Večina napovedanih reform je propadla zaradi nasprotovanja SPD. Junija je bila do tega poletja napovedana celovita reforma zdravstvenega, davčnega in pokojninskega sistema, vendar koalicijo znova razdirajo globoka nesoglasja.
Nova zavezništva
Zato CDU vse bolj odkrito govori o prekinitvi sodelovanja z SPD in manjšinsko vlado, kar je izkušnja, s katero se Nemčija še ni soočila: vlada bi morala za vsak zakonodajni akt oblikovati ad hoc zavezništva. Nekateri pravijo, da je to bolje kot prenašati nenačelne pritiske SPD. Die Zeit zaključuje: »Preveč ovir, preveč nečimrnosti, premalo časa, preveč tveganj.«
Merz bo verjetno preživel poletje, a jesen bo izziv vseh izzivov, saj v treh zveznih deželah potekajo volitve. Berlin ni problem, toda v zvezni deželi Saška-Anhalt (glavno mesto je Magdeburg) bi lahko AfD osvojila večino in morda celo sama oblikovala vlado. Tam je CDU pred petimi leti prepričljivo zmagala. Ta poraz bi lahko sedanje zakulisne pogovore o “kanzlerwechselu” spremenil v resničnost.
Kako rada bi Rusija videla politično še šibkejšo Nemčijo, v kateri bi nestabilna vlada odprla pot prokremeljski AfD, da se še bolj približa oblasti.
Vir:
